Jure Gregorčič

Torek,
2. 9. 2014,
12.53

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Adria Mobil Potovalni Avtomoto

Torek, 2. 9. 2014, 12.53

8 let

Matjaž Grm: Adria zna pokazati, da v Sloveniji raste množica talentov

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Na največjem evropskem salonu počitniških vozil smo govorili z enim izmed ključnih akterjev Adrijine zgodbe o uspehu. Matjaž Grm pravi, da se za prihodnost novomeške tovarne ne gre bati.

Matjaž Grm, magister poslovodenja, je jeseni leta 2008 prevzel vodenje prodajne in trženjske funkcije v Adrii Mobil in skupaj s sodelavci začel preobrazbo trženjskih funkcij v podjetju na krilih nove strategije. Kreativnost nove ekipe je hitro zaživela. Umestitev profesionalnega oblikovanja, učinkovitost prodajnih pristopov s široko prisotnostjo in rastjo na mednarodnih trgih pa sta bila ukrepa, ki sta tovarno postavila na pravo pot. Po tej poti se je Adrii z nadpovprečno rastjo poslovanja uspelo povzpeti med tri največje in najbolj zaželene ponudnike vozil za prosti čas v Evropi. Matjaž Grm je danes izvršni direktor prodaje in trženja v skupini Adria Mobil in skrbi za strateški razvoj poslovanja podjetja. Njegov pristop temelji predvsem na jasni tržni umestitvi blagovne znamke Adria, ki vstopa v 50. leto svojega obstoja.

Avtomobilska industrija je prišla na razpotje. Alternativni pogoni, novi materiali, avtonomna vožnja … Kaj v prihodnjih desetih letih lahko pričakujejo ljubitelji počitniških vozil?

Dobro, če se pri tem najprej osredotočimo čisto na ta proizvodni del, sigurno prihajajo novi kompozitni materiali. Ti bodo celotno avtomobilsko panogo usmerili v zmanjšanje mase, varčnost, nižjo porabo goriva … Posledično pa je na naših segmentih ta kompozitni del še toliko bolj pomemben. Tukaj si predstavljam, da bo kar nekaj revolucionarnih sprememb, ki bodo na materialnem delu omogočale nižjo težo proizvoda, večjo varnost, boljšo energetsko izkoriščenost prostorov in večjo energetsko neodvisnost, ker naši kupci želijo ostati potovalno-energetsko neodvisni tudi po 14 dni. Mislim, da bodo šle zadeve v to smer.

Se torej tudi v Novem mestu že začenja karbonska doba? Ali pa so recimo gradniki, kot je plastika, okrepljena s karbonom, zaradi zajetnih površin bivalne nadgradnje še predragi, da bi iz njih izdelovali avtodome in prikolice?

Ja, v tem trenutku je to še predrago, saj naša tehnologija trenutno temelji na relativno preprostih in investicijsko nezahtevnih rešitvah. Vsaka menjava tega v neko zapleteno tehnologijo seveda dvigne stroškovno ceno izdelka. Ampak spremljamo, gledamo tisto, kar se danes že dogaja na kompozitih, in vidimo ogromno potenciala v marsikateri komponenti.

V svetu avtomobilov so na strani kupcev izjemno pomembna čustva. Naredili ste barvito prikolico, ki po videzu in po filozofiji nekako izstopa iz poplave belih hišic na kolesih, ki so si podobne kot jajce jajcu. Kaj torej v vašem svetu pomenijo čustva?

Jaz mislim, da je to bistvo vse zgodbe. Karavaning ponuja neverjetno edinstveno možnost preživljanja prostega časa. Če bo ta panoga znala prenesti to edinstveno obljubo, ki jo karavanig ljudem ponuja v preživljanju prostega časa, je to tisti pravi odgovor. Igrati na čustva se mi zdi ključnega pomena. Ta naš barviti prispevek na salonu, ki ste mu bili v preteklih dneh priča, ste videli, da je med novinarji, med celotno konkurenco proizvodov, najbrž požel največ zanimanja, kar pomeni, da smo naredili en majhen, a pomemben korak prav v to smer.

Je torej nova prikolica altea4four prva zvezdnica salona?

Mislim, da je ta oznaka kar blizu resnice.

Adrijin kompas je torej v prihodnosti naravnan v smeri barvitosti, čustev …

Govorimo predvsem o komunikaciji blagovne znamke. Kaj je tista obljuba blagovne znamke, ki je nek prvi filter, po katerem potrošnik izbira med poplavo možnosti, ki jih ima na tem trgu? Našo blagovno znamko želimo na tem trgu res jasno umestiti kot blagovno znamko, ki te pomladi, če povem čisto po domače. Nikakor pa ne smemo zanemariti tudi tehničnega dela proizvoda.

Ljudje kupujejo in imajo svoja pričakovanja glede kakovosti in ta je pri Adrii tista vrednota številka ena, od katere ne bomo nikoli odkorakali. Imamo veliko iniciativ, ki skrbijo za to, da glede kakovosti v glavah ljudi ostanemo kot številka ena. Druga zadeva pa so tiste tehnične novosti, ki jih naši potrošniki pričakujejo in s katerimi moramo iti korak naprej. Tu bomo v prihodnosti delali predvsem na energetski učinkovitosti in neodvisnosti, ki jo lahko naš proizvod ponuja. Obstaja množica novih tehnologij in rešitev. Naši dobavitelji veliko delajo na tem. Pomembno je te stvari vseskozi spremljati in pravi čas vgraditi v izdelek.

Kaj pa dizajn?

Zagotovo pa v neki zmesi med tehniko in čustvi dizajn igra svojo vlogo. Pomemben je torej naš pristop do dizajna. Imamo namreč enkratne oblikovalske studie, ki nam pomagajo oživljati to vizijo razvoja izdelkov in oblikovanja. Tukaj lahko naredimo še kašen korak naprej in ponudimo še kašen presežek. Čeprav mislim, da smo v zadnjih štirih letih zelo veliko naredili na tem področju, in to nam je zagotovo pomagalo usidrati našo podobo v srca in glave naših potrošnikov.

Koliko pa je dejansko neposredno v vaš razvoj vpeto slovensko znanje, glede na to, da veliko sodelujete s tujci tudi na dobaviteljski strani in praktično večino izdelkov izvozite?

Ja, večina je slovenskega znanja. Se pravi vsa vizija razvoja, vsa inspiracija, večina praktičnih rešitev zraste na našem zelniku, če se tako izrazim. Res pa je, da smo panevropsko usmerjeni. Veliko smo po svetu, veliko potujemo in imamo odprte oči. Znamo pa pokazati, da v Sloveniji raste množica talentov, da imamo neko ključno maso energije, želja, zavzetosti, inspiracij … Mislim, da je Adria dobro znala povezati to mrežo ljudi, ki jih imamo, ki delajo z nami. Pri tem ne mislim samo zaposlenih v tovarni, temveč tudi zunanje sodelavce. Vse to pa znamo zelo dobro kombinirati tudi s tujim znanjem, torej s partnerji po Evropi in tujci, ki delajo pri nas v Sloveniji. Smo dober primer "case study", v katero smer bi ta naša država morala iti.

V zadnjih nekaj letih je Adria dobila kar nekaj bitk z gospodarsko krizo, ki je najprej udarila prav po tej panogi. Odlično ste pluli skozi viharne čase in v nekem trenutku se je zdelo, da ste celo povsem odporni proti virozi recesije, ki je v razsežnostih pandemije zajela staro celino. Kaj so bile tiste ključne poteze, ne le preživetja, temveč uspeha?

Ob pravem času je treba imeti pravi pogum. Narediti stvari drugače, kot bi jih večina konkurentov naredila. Ravno ta zavzetost delati stvari drugače, videti nove priložnosti ob pravem času in predvsem ne stati v nekem območju udobja je bilo tisto, kar je našemu podjetju pomagalo, da se je prebilo skozi viharne čase. Iz krize, ki v naši panogi še vedno nastopa v evropskem prostoru – naš trg je še vedno za 35 odstotkov nižji, kot je bil pred krizo, in ne kaže zanke krepitve –, ampak vseeno nam je uspelo izboljšati ta relativni položaj na trgu. Ne toliko skozi število enot, ampak skozi vrednost naših izdelkov, percepcijo, skozi dodano vrednost …

Kaj ste kot marketinško-razvojni strateg dejali svojim sodelavcem, ko so v podjetje prišla prva poročila o upadanju trga?

Mogoče sem imel to prednost, da sem v podjetje prišel kot zunanji strokovnjak. Bil sem neobremenjen s preteklostjo. Te stvari sem v prejšnji karieri dal dostikrat čez, tako da sem se znal spopasti s kritičnimi situacijami. Približno sem imel občutek, kaj bo sledilo na trgu in kaj so tiste ključne stvari, ki se jih je treba dotakniti. In moram povedati, da mi je tukaj generalna direktorica dala dovolj proste roke, saj se zelo super ujameva v pogledih, kulturi delovanja, filozofiji …

Sodelavci pa so nam pri tem sledili. Bistveno je, da nekdo postavi vizijo in pokaže smer. Če ima vse skupaj rep in glavo ter nek smisel in se za povrhu da vpeti v neko kulturo podjetja, potem stvari stečejo in si sledijo. Moram pa povedati, da se brez zavzetih sodelavcev te stvari ne bi zgodile oziroma dogajale. Z veseljem gledam to energijo, ki puhti na vsakem koncu pri ljudeh v podjetju. Res lepo obdobje in okolje.

Kakšen je vaš nasvet za delovanje v krizi? So razvoj in investicije edina prava pot?

Da, absolutno. Nikoli ne smeš nehati investirati, tako v dobrih kot tudi v slabih časih. Ampak investirati je treba pametno. Investirati moraš toliko, kolikor si lahko privoščiš. To je prvo pravilo. In tudi zapraviš lahko samo toliko, kolikor ustvariš. Nekdo pa pri teh odločitvah seveda mora imeti strateški pogled na to, kaj je bolj in kaj manj pomembno, kje bo izkoristek hitrejši, kako te bo sprejel trg, kje so tiste priložnosti, ki se bodo hitreje vrnile kot recimo dolgoročna razmišljanja, in zelo jasno vizijo neke obljube blagovne znamke.

Zlasti zadnje je treba zakoličiti kot osrednji del vsake strategije in temu potem vse sledi. Način dizajniranja proizvodov, razvojni projekti, način delovanja komunikacije na trgu, delovanja ljudi, urejena tovarna … vse to je pomembno.

Tudi po snežni katastrofi, ki je v zimskem nedeljskem jutru v hipu uničila prek 240 prodanih proizvodov, ste se v tovarni odzvali brez panike. Kako ste motivirali 600-članski kolektiv, da so ljudje takoj zavihali rokave, očistili razdejanje in v nekaj dneh v proizvodni nadoknadili tisto, kar je uničil sneg?

Ni ga podjetja, tovarne v Sloveniji, ki bi motiviralo 600 ljudi, da se s tako angažiranostjo lotijo odpravljanja posledic nesreče in hkrati v izredno kratkem času omogočijo kakovostno in celovito oskrbo trga z novoizdelanimi produkti. To je mogoče samo v Adrii Mobil. Jaz mislim, da smo to dosegli s poštenim odnosom do ljudi, da jih primerno nagradimo, to je pomemben motivator.

Imamo pa tudi pošten odnos do komunikacije, do odprtosti, do sprejemanja nekih pobud, razumevanja tudi malega človeka. Da mu prisluhnemo, kako dela, da poskrbimo za njegovo primerno delovno okolje, da so odnosi urejeni. To je tista kultura, ki jo je Adrii uspelo zgraditi skozi pet desetletji, in ta kultura je močno zasidrana v podjetju. Ta zavzetost ljudi, pripravljenost na reševanje težav in izzivov, kaže, da gre za skoraj povsem samodelujoč sistem, ki temelji na motiviranosti od samega vrha podjetja pa do čisto zadnjega delavca.

Kakšna pa je povprečna plača v tovarni?

Lani je povprečna bruto plača v Adrii Mobil znašala 1.780 evrov, zaposleni pa so prejeli tudi regres v višini 1.068 evrov ter božičnico v višini 800 evrov bruto. Absolutno je povprečna plača v proizvodnji nad povprečjem panoge in regije za tovrstna delovna mesta. Seveda pa ne gre pozabiti, da Adria Mobil variabilno nagrajuje delavce vsak mesec glede na dosežen rezultat. Ta del nagrajevanja ni majhen. Ko dodamo še to, pa božičnice in podobno, mislim, da plače niso slabe.

Logistika tovarne je gotovo velik zalogaj, nanjo vpliva tudi geostrateška lega proizvodnje. Je Novo mesto prava lokacija? Kako rešujete logistične izzive glede na dejstvo, da je v posel udeleženo okoli 200 dobaviteljev?

Naša težava je, da nismo čisto v središču Evrope, kjer je trg. Logistični strošek prevoza, da končni izdelek pride na končno destinacijo, je relativno velik. S tega vidika nismo v konkurenčni prednosti, to je prej naša slabost. To relativno slabost premagujemo z blazno učinkovitostjo v proizvodnem delu in na distribucijski strani ter v delovanju z dobavitelji.

Vseeno nam je uspelo razviti kar lep bazen lokalnih dobaviteljev, ki rastejo z nami, in veseli me, da so tisti, ki so pripravljeni sodelovati v tem zahtevnem procesu nenehnega razvoja in iskanja optimizacije detajlnih rešitev, skupaj z nami. Kar precej – za dve do tri stopnje – nam je uspelo dvigniti raven dela. Seveda pa delamo tudi z vsemi velikimi evropskimi dobavitelji, ki v panogi nekaj pomenijo, in smo pomemben partner tudi zanje.

Torej se nam za prihodnost dolenjske tovarne, kjer že 50 let nastajajo hiše na kolesih, ni treba bati? Ne, za prihodnost te tovarne se nam ni treba bati, ker ima zagotovo najbolj učinkovito in pridno delovno silo v tovrstni evropski industriji. Kreativni naboj sodelavcev, ki vplivamo na neko smer, je zelo visok, motivacija tudi. Res pa je, da nikoli ne smeš zaspati na lovorikah. Tega se zavedamo in zelo pomembno je, da smo ves čas zelo trdno na tleh. Videli ste, da je Adria tukaj v Düsseldorfu pokazala svoje mišice in za svoj trud dobila pravi odziv. Ampak tudi ob takih uspešnih trenutkih ostajamo trdno na tleh, saj prihaja nova generacija zahtevnih potrošnikov, ki jo bo morda treba vzgojiti, izobraziti in ji vsekakor prisluhniti, saj razmišljajo drugače.

V tovarni razumete in govorite jezik te nove generacije?

Ja, tisti, ki smo vpeti v strategijo in razvoj, vemo, da se nekje stvari vrtijo že precej drugače. Vsekakor želimo v tovarno pridobiti tudi to generacijo.

Za konec – morda se bova čez 50 let znova srečala na tem sejmišču –, za koliko boste spet osvežili legendarni logotip?

Ta logotip je pripravljen za prihodnje desetletje, torej bo dočakal 60 let. Za naprej bomo pa videli ...