Jurij Tepeš in renault megane RS: Več strahu na dirki kot na vrhu letalnice

Adrenalin tako na smučeh, kot za volanom športnega avtomobila

"Prvič sem na pravi avtomobilski dirki in za zdaj sem zelo zadovoljen. Imam sicer le osebni avtomobil, ne pravega dirkalnika kot večina drugih. Zato grem bolj počasi," je nasmejan povedal Jurij Tepeš, ko je uspešno končal svoje prve kilometre na čisto pravi avtomobilski dirki. Smučarski skakalec, ki je zadnjih dveh sezonah zablestel z zmago v Planici, se je gorske hitrostne dirke na Gorjance udeležil kot predvoznik in s tem pokazal na vzporednice med hitrimi avtomobili in zimskimi športi, kjer so glavni element smuči.

Precej smučarskih asov – omenimo le Luca Alphanda (bil je najboljši smukač sveta, nato pa zmagal tudi na reliju Dakar) – se je namreč že proslavilo tudi na štirih kolesih. Čeprav sta si športna prvi pogled povsem različna, ju vendarle družijo lovljenje malenkosti, boj zbranosti proti naravnemu strahu in krotenje adrenalina.

Megane z Akrapovičevim izpušnim sistemom, ki je vrh ponudbe Renaultove kombilimuzine

Tepeš v prostem času vrti volan najzmogljivejšega renault megana RS, ki nosi oznako R.S. trophy 275, v njegov razvoj pa so aktivno posegli tudi slovenski strokovnjaki. Da, to je prav tisti megane, ki spada med najhitrejše serijske dvokolesno gnane avtomobile na znamenitem nemškem Nordschleifu in ki se serijsko ponaša z izpušnim sistemom slovenskega Akrapoviča.

Dvolitrski bencinski motor s turbo polnilnikom premore 201 kilovat oziroma 275 "konjev", do 100 kilometrov na uro pospeši v 6,8 sekunde in doseže najvišjo hitrost 255 kilometrov na uro. Tepešev megane nima le opcijskih Ohlinsovih blažilnikov, temveč navadno vzmetenje.

Akrapovičev izpuh iz titana avtomobilu dodaja žlahtnost, ne pa seveda rjovenja na ravni motociklov. Tak zvok bi bil hitro nesprejemljiv za pridobitev homologacije, bržkone pa hitro nadležen tudi za voznika. Kot smo zapisali že ob testu tega avtomobila, kjer smo ga primerjali s seatom leonom cupro, megane tudi po zaslugi slovenskega izpuha v pravih trenutkih privlačno poka in tako dopolnjuje ponudbo ene od najbolj brezkompromisnih športnih kombilimuzin.

Slovenski smučarski skakalci so pred lanskimi olimpijskimi igrami v Sočiju svojo tehniko in položaj telesa v zraku navsezadnje izpopolnjevali tudi v Akrapovičevem avtomobilskem dinamometru v Ivančni Gorici.

Video - kako je Jurij Tepeš na Gorjancih vozil na treningu

Tepeš: Vsakdo bi moral enkrat prevoziti Nordschleife in na lastni koži preskusiti dirkališče stare šole

Renaultov športnik je prava izbira predvsem za tiste, ki se s svojim osebnim avtomobilom nameravajo zapeljati tudi na čisto prava dirkališča. Tam je mogoče v varnem okolju doživeti popoln potencial vsakega avtomobila. Z meganom je dirkališča obiskoval tudi Tepeš. Bližnja, kot sta slovenski Raceland in hrvaški Grobnik, sta bila prva izbira, a s tem meganom je lani vozil tudi po znamenitem Spa Francorchampsu v Belgiji in že omenjenem Nordschleifu v Nemčiji.

"Tam smo prevozili vsaj pet ali šest krogov, bilo je seveda fantastično. To je resnično dirkališče stare šole, kjer vsak ovinek skriva spomine na obdobje pred več desetimi leti. Vožnjo po teh ovinkih bi moral okusiti vsakdo," pravi Tepeš, ki priznava, da so ga hitri avtomobili privlačili že od dneva, ko je opravil vozniški izpit. Ko je zbral dovolj denarja, si je tak avtomobil tudi privoščil. In ta megane zato ni njegov prvi RS.

Popravljanje majhnih napak, iskanje popolnosti – so si avtomobilski šport in smučarski skoki res tako različni?

Čeprav je Tepeš na Gorjancih le predvoznik in torej še ni okusil avtomobilskega dirkanja v razgreti notranjosti pravega dirkalnika, kjer bi bil tudi sam oblečen v negorljiv kombinezon in bi se od štarta do cilja bojeval z desetinkami sekunde, je občutil del privlačnosti avtomobilskega športa. In s tem tudi primerjavo zbranosti na avtomobilski progi in skakalnici. Tam je nastop tekmovalca sicer precej krajši, manjše so tudi hitrosti, toda na drugi strani ima skakalec le malo zaščitne opreme.

"Na dirkališču se je mogoče naučiti ovinke in ko progo poznaš, je vožnja iz kroga v krog užitek. Vsak krog poskušaš malo bolje odpeljati, popravljaš majhne napake in napreduješ podobno kot na skakalnici. V obeh primerih se v mojem telesu sprošča veliko adrenalina. Tako na dirkališču kot skakalnici odločajo malenkosti, oba športa zahtevata tudi odlično fizično pripravljenost," razlaga slovenski reprezentant.

Najboljši proti vrhu Gorjancev s povprečno hitrostjo 153 kilometrov na uro

Vprašanje strahu in količine adrenalina pa je na drugi strani subjektivno. Medtem ko je Tepeš vajen čakanja na vrhu skakalnice, bi bilo na primer Tiziana Rivo, ki je včeraj na Gorjancih s trilitrsko formulo reynard 92D postavil daleč najboljši čas in proti vrhu vozil s povprečno hitrostjo 153 kilometrov na uro, tam bržkone na smrt strah.

"Če bi imel še zmogljivejši avtomobil, bi sam zagotovo občutil več adrenalina na štartu avtomobilske dirke. Smučarske skoke vendarle treniram že 20 let, s hitrimi avtomobili pa nimam toliko izkušenj. Če bi se na štart proge na Gorjance postavil z resnično zmogljivim pravim dirkalnikom, bi se bal tako zase kot za avtomobil."