Izpoved Estonca: Kakšen nogomet neki, pri nas so glavne avtomobilske dirke

Ko estonski avtomobilski šport vodi in nadzira legendarni Ari Vatanen

Estonija ima 1,3 milijona prebivalcev in je tudi po svoji površini manjša od Slovenije. Čeprav so včeraj Estonci morali naši izbrani vrsti priznati premoč na kvalifikacijski nogometni tekmi za uvrstitev na prihodnje evropsko prvenstvo, so na primer od nas veliko uspešnejši in bolj prepoznavni v avtomobilskem športu. Čeprav je njihovo tržišče še manjše od slovenskega, so torej tradicionalno uspešni v enem najdražjih športov na svetu.

Estonski reli na primer ima široko bazo mladih dirkačev, doma gostijo enega najbolj spektakularnih relijev evropskega prvenstva, predsednik njihove avtomobilske zveze pa ni nihče drug kot nekdanji svetovni prvak v reliju in štirikratni zmagovalec relija Dakar Ari Vatanen.

Tanakov preboj na izkušnjah in tradiciji uspehov Markka Martina

Začelo se je z odličnim Markkom Martinom, ki se je s podporo estonske naftne družbe E.O.S v hudi konkurenci prebil med tovarniške voznike. S Fordom je leta 2003 in 2004 dobil pet relijev za svetovno prvenstvo, kot eden redkih neskandinavskih voznikov je uspel zmagati celo na reliju po Finski. Kdor zmaga tam, spada med najboljše.

Ko se je Martin konec leta 2005 po hudi nesreči na reliju v Veliki Britaniji, kjer je umrl njegov sovoznik Michael Park, umaknil iz svetovnega prvenstva, je postal menedžer in poskušal s svojim imenom in izkušnjami tlakovati pot v WRC drugim mladim Estoncem.

V širši svetovni vrh se je prebilo več voznikov, med tovarniške dirkače pa za zdaj le 27-letnemu Ott Tanaku. Njegova kariera je bila deležna vzponov in padcev, letos pa mu je britanska ekipa M-Sport ponudila mesto prvega voznika v ford fiesti WRC. Če ne bi imel težav z zavorami, bi na reliju po Poljski morda celo zmagal.

Kako ocenjujete priljubljenost avtomobilskega športa v Estoniji? Reli je trenutno zagotovo med najbolj priljubljenimi športi v Estoniji, mislim da bi ga večina umestila vsaj med prve tri, če že ne povsem na prvo mesto. Naš nogomet ni tako uspešen kot v drugih državah, so pa na primer zelo dobri odbojkarji. V majhni državi kot je naša je težko sestaviti dobra mednarodna moštva v najbolj priljubljenih športih, zato smo morda lažje uspešni v pogojno rečeno individualnih športih kot sta na primer atletika ali avtomobilski šport.

Kakšen vpliv so imeli na zdajšnjo raven prepoznavnosti relija v Estoniji uspehi vašega menedžerja Markka Martina? Zmagal je pet relijev, bil tovarniški dirkač pri Subaruju, Fordu in Peugeotu … Vsekakor je z Martinovimi uspehi reli postal pravi nacionalni šport. Takrat je šlo za pravo evforijo. Bil je zelo uspešen, zaradi njegovih uspehov pa se je bilo lažje prebiti tudi nam. Nimamo velikih podjetji, težko je dobiti močne pokrovitelje. Reli spada med najdražje športe in vsaj za raven svetovnega prvenstva je zelo težko sestaviti primeren proračun. To je verjetno v večjih državah lažje.

Kako ocenjujete raven relija doma v Estoniji? Nacionalna raven relija v Estoniji je bila že od nekdaj zelo kakovostna. Prvih pet ali šest voznikov je celo mlajših od mene in vsaj iz tega vidika je naša prihodnost videti zelo svetla. Zanje bo sicer treba najti ustrezen proračun za prodor na mednarodno raven, a prepričan sem, da se bosta vsaj dva dirkača prebila v svetovno prvenstvo. Ko sam leta 2013 nisem dirkal v svetovnem prvenstvu, sem se moral na domačih relijih s subaru imprezo zelo potruditi, da sem postal estonski državni prvak. To dokazuje visoko raven estonskega relija.

Se sami spomnite svojih začetkov za volanom avtomobila? Estonija je blizu Finski, kjer so svetovni prvaki avtomobile vozili že v osnovnošolskih letih. Je tudi vaša zgodba podobna? Dejansko se tega trenutka ne spomnim najbolje. Že kot otrok sem namreč doma vozil gokarte, takrat sem bil najbrž star dve ali tri leta. Moj oče je bil voznik relija in že kot otrok sem ga spremljal, ves čas sem bil z njim v domači garaži, kjer je pripravljal dirkalnik. Njegovo navdušenje se je preselilo tudi name in vsaj iz tega vidika je bil začetek dokaj lahek, najbrž celo logičen.

Kako težko se je danes prebiti v svetovno elito voznikov relija? Ni vas prav veliko, saj raven WRC zahteva veliko denarja, obenem pa veliko prevoženih kilometrov na najvišji ravni … Vsekakor se je težko prebiti med najboljše svetovne voznike relija. Toda ta pot mora biti težka, saj bi nas bilo v nasprotnem primeru voznikov v razredu WRC veliko in bi dirkanje na tej ravni izgubilo svoj čar. Če bi bil preboj lahek, tudi moja zdajšnja vloga ne bi bila nič posebnega. Kogarkoli, ki se hoče voziti v prvi deseterici svetovnega prvenstva, čaka zelo trdo in garaško delo. Sam sem vložil veliko truda in nič ni bilo enostavno.

Toda eno je priti do ravni prve peterice, še veliko težji preskok pa je nato do stalnega mesta med prvimi tremi dirkači. Kako daleč je na primer raven Sebastiena Ogierja in Jarija-Mattija Latvale? V tem primeru se moraš le še bolj potruditi, enostavno je še za eno stopnjo težje. Potrebuješ veliko izkušenj. Letos prvič vozim v tovarniški ekipi in zato v primerjavi z dirkači kot sta Ogier in Latvala iz vidika izkušenj zaostajam. Če se hočeš konstantno voziti med prvimi tremi, potrebuješ nekaj sezon stalnega dirkanja na tej ravni. Na relijih se pojavi precej mladih voznikov, ki pokažejo dovolj hitrosti, a tako konkurenčni niso na vsaki dirki.

Video - potop Otta Tanaka na reliju po Mehiki

Sami vozite za zasebno ekipo M-Sport, kako težko se je boriti proti trenutno skoraj nepremagljivi tovarniški ekipi Volkswagna? Razlika v proračunu je zagotovo tako velika, da moramo voziti na polno in poskušati držati korak z njimi. Po drugi strani nas ta trud v ekipi tudi poenoti, zato nikomur ni težko delati dan in noč ter zagotavljati konkurenčnost dirkalnika. Volkswagna po proračunu ne moremo premagati, zato pa se lahko z njimi kosamo po količini dela in trudu. Letos testiramo pred vsakim relijem za svetovno prvenstvo. Navadno na en testni dan prevozimo dvesto ali tristo kilometrov.

Kaj bi sami svetovali mladim voznikom relija, ki na primer sanjajo o vaši karieri profesionalnega dirkača? Mladi dirkač mora ostati osredotočen na razvoj svoje kariere ter se zbrati na cilje s posameznih relijev. Tudi če dirkač na reliju zmaga za minuto ali dve, mora sam pri sebi iskati prostor za napredek. Nikoli ne sme biti zadovoljen sam s seboj.