Dan, ko je Slovenija pobliskavala z lučmi in vozila počasi (foto in video)

Medijska odmevnost "policijskega maratona" je očitno naredila svoje

Slovenija je danes tako imenovani "policijski maraton" merjenja hitrosti doživela prvič. Dvanajst ur bodo pravzaprav vse razpoložljive policijske patrulje na terenu, na voljo bodo imele vse merilne naprave. Torej od klasičnih radarskih in laserskih merilnikov do avtomobilov s sistemi Provida. Medijska odmevnost takšnega poostrenega nadzora je danes pričakovano dobila svoj pozitiven učinek na cestah. Vozniki so med vožnjo lahko poslušali interno tekmovanje radijskih postaj, kdo bo naštel lokacije kar največ meritev hitrosti, zato so bili danes med vožnjo v službo ali po dopoldanskih opravkih še posebej previdni.

Mimo stacionarnega radarja še 20 kilometrov na uro počasneje od omejitve hitrosti, na regionalni cesti nas je na policijsko patruljo opozorilo pobliskavanje z lučmi …

Tudi mi smo se danes dopoldne odpravili na eno izmed 700 lokacij, na katerih bo danes skupno 250 policistov merilo hitrost. Že med vožnjo proti Zasavju smo na cesti opazili bolj miren tok prometa. Na ljubljanski obvoznici je le voznik audija očitno preslišal vsa opozorila in prehiteval kolono z bistveno previsoko hitrostjo.

Podobna je bila vožnja po avtocesti. Mimo stacionarnega radarja se kolona vozil (na levem, ne desnem voznem pasu!) ni peljala 130 kilometrov na uro, ampak za vsak primer še 20 kilometrov na uro počasneje. Zdelo se je, da so vozniki kar malo živčni in da se bolj kot z vožnjo in dogajanjem v prometu danes obremenjujejo s tem, za katerim ovinkom ali drevesom jih bo čakal policist.

Ko smo z avtoceste zapeljali na regionalno cesto, je bil položaj podoben. Avtomobili so strogo spoštovali začetek naselja, le eden izmed domačinov si je malo pred koncem odseka z omejitvijo 50 kilometrov na uro dovolil prehitevanje. Ko smo se bližali policijski patrulji, je vse več nasproti vozečih avtomobilov pobliskavalo z lučmi in tako, če bi upoštevali strogo črko zakona, tvegalo globo 40 evrov. Na dogovorjeni lokaciji v Kisovcu sta policista že začela meritve.

V eni uri kršiteljev ni bilo: policisti so upoštevali tudi pet kilometrov na uro tolerance

"Dvomim, da bomo danes pri prehitri vožnji ujeli veliko voznikov. Smo sredi naselja in danes bodo, glede na dozdajšnje izkušnje, vsi še posebej previdni," nas je pozdravil eden izmed obeh policistov, ki sta se na lokacijo meritev pripeljala s škodo octavio RS.

Cilj izvajanja poostrenega nadzora seveda ni bilo ujeti kar največ kršiteljev, temveč s preventivno akcijo vsaj za en dan umiriti promet na slovenskih cestah. In res, mimovozeči avtomobili so vsi spoštovali omejitev hitrosti. V slabi uri med vsaj stotimi avtomobili, ki so pripeljali mimo, ni nihče vozil tako hitro, da bi policist odložil merilnik hitrosti in zavihtel loparček z napisom stop.

Redkejši vozniki so hitrost ob vožnji proti policijski patrulji drastično zmanjšali, večina jih je vozila od 48 do 51 kilometrov na uro. Poudariti je treba, da policisti dopuščajo pet kilometrov na uro tolerance. Kdor je torej, sodeč po policijski meritvi, skozi Kisovec vozil s hitrostjo 55 kilometrov na uro, pravzaprav še ni bil v prekršku.

Statistika je neizprosna: neprilagojena hitrost je kriva za tretjino žrtev na slovenskih cestah

"Namen 12-urnega nadzora je, da bi policisti z našo prisotnostjo voznike opozorili na upoštevanje in spoštovanje omejitev hitrosti. Vozniki jih morajo spoštovati tudi takrat, ko naših patrulj na teh odsekih ni. Mediji že cel teden napovedujejo poostren nadzor in tudi danes, vsaj kolikor sem v stiku z našimi patruljami, resnejših kršitev nismo zaznali. Promet je danes res precej umirjen. Vozniki se morajo začeti zavedati, da na cesti ne odgovarjajo le zase. Prehitra vožnja lahko v hipu spremeni življenje njim in tudi vsem sorodnikom in prijateljem soudeleženih v nesreči. Kjer so na cestnih odsekih postavljene omejitve hitrosti, tam stojijo s svojim namenom," je o današnjem nadzoru za Planet Siol.net povedal policijski inšpektor na PU Ljubljana Borut Božič.

Zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti je lani na slovenskih cestah umrlo 34 oseb, kar pomeni tretjino vseh umrlih na cestah. Enak odstotek velja tudi za huje telesno poškodovane, ki jih je bilo 271. Skoraj polovica vseh prometnih nesreč zaradi hitrosti se zgodi znotraj naselij.

"Podobne preventivne akcije osebno zagotovo podpiram. Vpliva nima le na voznike, temveč tudi na vse, ki spremljajo medije in poslušajo o potrebi spoštovanja omejitev hitrosti. Upam, da so policisti danes tam, kjer je to najbolj potrebno. Torej v naseljih in na odsekih, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro. Ne danes, ampak na splošno bi si želel več policistov na avtocestah. Tam so sicer težava predvsem vozniki tovornjakov in njihova počasna prehitevanja," pravi Brane Kuzmič, dolgoletni inštruktor varne vožnje.

Podobnega mnenja je tudi prometni strokovnjak in inštruktor varne vožnje Andrej Brglez, ki se strinja, da je prekomerne hitrosti na slovenskih avtocestah še vedno preveč.

"Akcije kot je današnja so sicer pozitivne, čeprav je kršitev hitrosti kljub poostrenim nadzorom še veliko veliko. Želel bi si predvsem, da bi bili policisti še v večji meri prisotni na cestah. Torej ne le ob takih maratonih, temveč vsakdan. Šele ko bi vozniki začutili njihovo prisotnost, bi začeli podzavestno še bolj paziti in spoštovati omejitve," pravi Brglez.

Bodo nekoč policijski merilniki hitrosti ostali brez službe?

Kakšen bo dolgoročni učinek današnje vseevropske policijske akcije nadzor hitrosti in predvsem, kako dolgo bomo na cestah sploh še priča radarsko-laserskemu lovu policistov za prehitrimi vozniki? Ali v ne tako oddaljeni prihodnosti potrebe po policijskem nadzoru na cestah sploh ne bo več?

Moderna avtomobilska tehnologija danes namreč že omogoča, da umetna inteligenca vozila prepreči vozniku, da bi sploh vozil prehitro in s tem kršil omejitev hitrosti. Gre za povezovanje podatkov iz satelitskih navigacijskih sistemov na podlagi signala GPS, sistema za prepoznavanje prometnih znakov na osnovi kamere, ki je nameščena na zgornji strani vetrobranskega stekla, in aktivnih tempomatov.

Pri Fordu so nedavno na primer predstavili nov sistem inteligent speed limiter, ki je združil prav vse našteto znanje in tehnične zmogljivosti današnje avtomobilske industrije. Kdor bo predvidoma že letos pri novem fordu galaxyju ali S-maxu prednastavil najvišjo dovoljeno hitrost in vključil še omenjeni sistem, bo lahko pozabil na policijske kontrole in globe za prehitro vožnjo. Ko bo avtomobil prek kamere zaznal prometni znak za omejitev hitrosti, bo hitrost vozila samodejno znižal na še dovoljeno raven. Taki sistemi danes torej niso na voljo le v vozilih za sto tisoč evrov, temveč se hitro prebijajo tudi proti "ljudskim" znamkam in avtomobilom, ki bodo še letos vozili po slovenskih cestah.

Bodo torej dnevi "policijskih maratonov" kmalu preteklost?