Četrtek, 22. 8. 2024, 6.11
21 ur, 27 minut
Prva vožnja: renault symbioz
Renault symbioz – racionalen, praktičen in z dobro ceno. Ima zato napačno ime?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
Po španskih cestah smo vozili nov Renaultov križanec, ki bolj kot z notranjostjo prepriča z zunanjostjo, praktičnostjo in cenovno dostopnostjo – čeprav na cesti po žilah voznika ne pospeši pretoka krvi, ima z drugimi aduti dobro izhodišče za uspešne prodajne rezultate. Toda zakaj se preprosto ne imenuje scenic?
Renault je izdelal še enega trendovskega križanca, ki bo spadal pod australa in bo s hibridnim pogonom cenejša alternativa prav tako novemu električnemu scenicu. Novi symbioz bolj prepriča z zunanjostjo kot notranjostjo. V Sloveniji bo na voljo z enim hibridnim pogonom, cena se začne pri 31 tisoč evrih.
Palec gor: zunanja oblika, preprosta uporaba in praktičnost, cena
Palec dol: zastarelo vozniško okolje, dinamika hibridnega pogona
Premišljen pristop do avtomobila, ki Renaultu prinaša višji donos
Renault je pragmatična avtomobilska znamka in rezultat takega pristopa je njihov novi model symbioz. Gre za križanca, ki bi ga lahko opisali kot povečanega capturja ali pomanjšanega australa. Spada nekam vmes, kjer je po računici tistih, ki v Parizu kujejo avtomobilsko taktiko, dovolj prostora za še en avtomobil.
Symbioz kljub dokaj futurističnemu imenu stavi na zelo preizkušene rešitve in tudi pristop k zasnovi vozila – to je racionalno usmerjen avtomobil z zelo solidno prostornostjo, premično zadnjo klopjo in nezahtevnim hibridnim pogonom. Ker so uporabili tudi že kar nekaj starejših in zato že amortiziranih elementov, pri tem danes očitno tudi Renault uporablja pristop svoje znamke Dacia, bo symbioz tudi cenovno konkurenčen.
Daljši od capturja, krajši od australa
Oblikovno je zelo vpadljiv, moderen, celo nekoliko drzen. Spet se pozna pristop oblikovalca Gillesa Vidala, ki je oče tako novega Peugetovega (od 208 naprej) kot zdaj tudi Renaultovega oblikovalskega jezika. Symbioz je od capturja daljši za skoraj 19 centimetrov (18,6 centimetra), oba pa sta enako široka. To pomeni več prostora v notranjosti in obenem še vedno dokaj kompaktne mere vozila za vsakdanjo uporabo v urbanem okolju.
Notranjost je za eno generacijo zastarela
V notranjosti symbioz navduši oziroma prepriča manj kot s svojo zunanjostjo. Zasnova vozniškega prostora je namreč že zastarela, saj smo tako ročico menjalnika pod sredinsko konzolo videli že pri capturju iz leta 2019.
Tudi volan je enak, s trenutnim prenovljenim capturjem si namreč deli celoten vozniški prostor. To velja tudi za sredinski zaslon z operacijskim vmesnikom. Symbiozova notranjost je torej za generacijo starejša kot pri novih modelih, kot sta rafale, scenic in megane.
Kot že rečeno, pa tak pristop omogoča cenovno konkurenčnost in tudi večjo donosnost vozila, prav ta racionalnost pa je bila očitno vodilna prioriteta pri snovanju symbioza.
Premična zadnja klop pomaga pri večji uporabnosti prtljažnika
Čeprav symbioz ni najmodernejši, povprečni uporabnik v notranjosti ne bo ničesar zares pogrešal. Vesel bo premične zadnje klopi, ki pomaga pri povečanju prtljažnika. Kadar klop potisnemo povsem naprej, ostane zadaj nekaj centimetrov odprtine.
Zadnja klop se premika le v celoti in ne po delih, kar nekoliko oteži premik. Prostornost pa je zadaj zelo solidna in tako bo symbioz lahko racionalno usmerjen vsakdanji cestni sopotnik. Prostornina prtljažnika je od 492 do 624 litrov, kar ni tako slabo za 4,41 metra dolg avtomobil. Treba je sicer poudariti, da pri povečanem prtljažniku nato zmanjka prostora za noge potnikov na zadnji klopi.
Hibridni pogon po meri umirjenega voznika
Pogon je samopolnilni hibridni. Priključnega kabla torej ni, saj se baterija kapacitete nekaj več kot ene kilovatne ure polni samodejno med vožnjo. Speljevanja z mesta so v električnem načinu, enako tudi precej kilometrov v mestnem okolju. To lahko štejemo symbiozu v plus.
Osnova pogona je sicer atmosferski 1,6-litrski bencinski 69-kilovatni štirivaljnik, ki pa na podeželju lahko postane tudi nekoliko glasnejši in kadar nima na voljo dodatne elektrike, predvsem v vzponih izgubi nekaj poskočnosti.
Symbioz s tem pogonom ni namenjen dinamični, temveč predvsem umirjeni vožnji. Takrat bo tudi menjalnik deloval bolje, pa tudi poraba bo lahko okrog pet litrov na sto prevoženih kilometrov (4,6 litra po standardu WLTP).
Sistemska moč hibridnega pogona je 105 kilovatov (143 "konjev"). Najvišja hitrost je 170 kilometrov na uro, pospešek do 100 kilometrov na uro pa 10,2 sekunde. Za pospeševanje od 80 do 120 kilometrov na uro potrebuje symbioz po tehničnih podatkih Renaulta natanko osem sekund.
Zakaj se preprosto ne imenuje scenic?
Vstop symbioza na avtomobilski trg je vseeno zanimiv. Medtem ko so pri Renaultu za novodobnega električnega scenica (podobno tudi lani za megana) zatrjevali, da kljub povsem drugi platformi in pogonu ne bi bilo smiselno (in stroškovno upravičeno) iznajti novega imena, so to zdaj storili za tehnično ne tako posebnega symbioza.
Oblikovno si je s scenicom na zunaj zelo podoben, električni brat pa ima v notranjosti precej več prostora na zadnji klopi in tudi celotna zasnova sprednjega dela je za Renault modernejša. Med obema pa je cenovna razlika zelo velika. Osnovni scenic z manjšo baterijo je pri enakem paketu opreme dražji za 12, pri večji bateriji celo za 15 tisoč evrov.
Symbioz bo tako za Renault tudi nadomestek tistega nekdanjega tradicionalnega, to je bencinsko gnanega in zato tudi cenovno dostopnejšega scenica. In tudi zato bi bilo morda dobro, če bi obema avtomobiloma preprosto zamenjali imeni.
