Mercedes-Benz SLC: z AMG-strojem na dvorišče hedonistničnih multimilijonarjev

Poudarki:

- po šestih letih prenova Mercedesovega kompaktnega roadsterja
- SLK je postal SLC
- motorjev je pet, štirje od teh so dvolitrski štirivaljniki
- poslovil se je 5,4-litrski osemvaljnik s 421 "konji"
- nadomestil ga je 3,0-litrski biturbo šestvaljnik s 367 "konji"
- v kabini brez večjih sprememb
- največja sprememba oblike na sprednjem delu vozila
- prtljažnika je za 335 litrov
- AMG-izvedba podnevi uglajena, ponoči lahko huliganska
 

Težak začetek je napovedal negotov konec. Po nekaj urah vožnje sem se omehčal.

Po dobrih dveh urah vožnje sem se omehčal. Nekaj sto metrov višje od zaspanega mesteca Sospel, globoko v zaledju mondenega Monte Carla, vajenega karizmatičnega ropotanja reli dirkalnikov, sva si z mercedesom SLC prišla na "ti".

Pred tem sva se gledala postrani. Priznam sicer, da se je trudil. Z osveženim videzom, oprijemom, pa hitrim odpiranjem strehe pri hitrostih do 40 kilometrov na uro, celo z novim imenom – iz SLK se je preimenoval v SLC.

Morda je pomagala zvočna kulisa biturbo šestvaljnika, morda veter, ali pa le dejstvo, da sem z dizelskega motorja presedlal na bencinskega … Bolje bo, da zgodbo povem od začetka.

Morda sem iz postelje stopil z levo nogo, ali pa je on iz garaže pripeljal po levih gumah. Kriviti bi bilo nepravično. Vem le to, da mi je čist in hladen gorski zrak, ki je utesnjeno kabino prepojil s kisikom, dal misliti. Foto: Ciril Komotar

Od prvega SLK minevata dve desetletji. In nekateri izmed vas ste se ravnokar začeli počutiti stare …

Dvajset let. Toliko časa je že minilo, odkar je Mercedes-Benz predstavil prvega mercedesa SLK. Ni bil prvi kupe/kabriolet v avtomobilski zgodovini, bil je pa je eden sodobnih pionirjev. Tisti, ki se je spomnil, da se roadsterje in kabirolete lahko dela drugače – tudi s trdo in električno zložljivo streho. Sledili so mu Peugeot (206 CC) in še nekateri drugi. Vzpon trenda "CC" je njegovo delo.

Prva generacija (1996–2004) ja bila izjemno uspešna, druga (2004–2010) prav tako. Mercedes je kmalu prepoznal prednosti kompaktnih športnih vozil s poudarjenim užitkarskim dejavnikom in izkušnje prenesel tudi v tretjo generacijo, prvič na voljo tudi z dizelskim motorjem. AMG je imel prste zraven ves čas.

Svež videz za predzadnje leto obstoja?

Foto: Ciril Komotar

Danes, po slabih šestih letih, je prišel čas za preporod videza, nadgradnjo njegovih tehnoloških adutov in celo za spremembo imena. SLK je postal SLC, kar je pravzaprav še najmanjša novost.

Žarometi so drugačne oblike (po novem so v njih integrirani tudi dnevne LED žarnice), maska prav tako in podobno velja za zadnje luči – evolucijska klasika, torej, ki je zadržala njegove mišičaste proporce, dvignjeno zadnjico, razen nekaterih malenkosti (boljši materiali, večji zaslon in blago posodobljen vmesnik comand online) pa ni posegla tudi v kokpit.

Njegovo drobovje je bilo tisto, ki je spremenilo identiteto in značaj

Foto: Ciril Komotar

To pomeni, da je napredoval tudi v aktivno-varnostnem smislu. Sistem active brake assist (prej collision prevention assist plus) opozorilom o morebitni nevarnosti trka dodaja samodejno prilagajanje zavorne sile (zavorni sistem pripravi za večjo učinkovitost) in v skrajnem primeru tudi popolnoma avtonomno zaviranje. Skladno s predhodno ponudbo nad vozniki SLC-jev med drugim bdita pomočnik za nadzor mrtvih kotov in sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu. Roadster kaže posluh tudi za najmlajše – če sprednji sedež zazna prisotnost otroškega sedeža, se varnostni meh izklopi samodejno.

Prtljažnik v najboljšem primeru še zmeraj ponuja 335 uporabnih, a težje dostopnih litrov, ob tem pa velja, da so Mercedesovi inženirji avtomatizirali pomik predelne stene, ki preprečuje morebitne poškodbe prtljage s strešnim mehanizmom. Prej, običajno pa to velja tudi za tekmece, je bilo treba premik police izvesti z roko. 

Motorna ponudba ostaja pri številki pet – osemdeset odstotkov je štirivaljne, izjema je le biturbo šestvaljnik izvedbe AMG (na fotografiji). Najšibkejša bencinska motorja (SLC 180 in SLC 200) sta serijsko opremljena s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, drugim serijsko pripada Mercedesov nov, vsestransko zelo dober devetstopenjski menjalnik 9G-TRONIC. Z njim lahko kupec opremi tudi omenjena manj zmogljiva bencinska motorja. Foto: Ciril Komotar

Prvih nekaj deset testnih kilometrov sem sedel za volanom ali na sopotniškem sedežu izvedenke 250 d. Motor je sam po sebi dober – razmeroma uglajen, vsekakor tudi varčen, a s karizmo betonske stene nekje za lokalnim trgovcem s sadjem.

Še grafitarji se je ne dotaknejo. Navora je veliko, SLC dobro vleče iz serpentin in zavoji se eden za drugim nizajo hitreje kot bi se v 95 odstotkih drugih vozil na cesti. A kaj ko je podvozje vseeno podrejeno bolj udobju kot športni vožnji, nastavitve vzmetenja pa so bolj prilagojene nastopačem kot pravim voznikom, kar pa mojemu sovozniku ni preprečilo, da ne bi vsaj kilometer ovinkaste ceste razmeroma uspešno sledil zagnanemu vozniku AMG-izvedbe.

Zadek je sicer nagajivo lahek, a povednost celotne izkušnje je povprečna – pričakovanja pa velika. V Nici tega seveda nisem opazil, tam je bilo meni in sopotniku za to vseeno. Še streha je bila večino časa zaprta in zvok dizla, ki v kombinaciji z roadsterji kar ne neha in ne neha biti (upravičeno) kontroverzna izbira, me ni motil. Verjamem tudi, da razmišljam drugače kot večina morebitnih kupcev, ki bodo bržkone prej kot vse drugo cenili videz in udobje, katerega raven je glede na tip vozila presenetljivo dobra. Sam verjamem in vem, da je SLC lahko več kot to.

In zdaj smo spet tam, nad Sospelom. Na šesti ali sedmi zaporedni serpentini.

Foto: Ciril Komotar

Rdeči AMG počiva in jaz razmišljam. Moje mnenje omehčano zaradi nekaj deset kilometrov razsvetljenstva, ki so povrnili vero v to, da zna Mercedes izdelati športno/uživaško dvoživko, enakovredno sposobno postavljanja na promenadi in v zavojih. Razlika med običajnim SLC-jem in vrhunskim izdelkom z vrha ponudbe je velika.

AMG zavoje grize z veseljem veliko manj kompromisno zasnovanih športnikov. Ob pomoči prilagodljive stabilizacijske elektronike ponuja razmeroma varno drsenje z zadkom, ne da bi se voznik popolnoma odpovedal očitnim prednostim varnostne mreže. Avto se nagiba manj, večino časa vzorno sodeluje tudi menjalnik, ki najbolj urno menja prestave ob polno pohojeni stopalki plina. Če mu da voznik le malce dihati, hitro pokaže trenutke neodločnosti z občasnim počasnejšim reagiranjem, a to izkušnje ne pokvari.

Kljub temu ne moremo mimo očitnega – ko je SLK postal SLC, je izpod pokrova motorja izginil eden potratnejših, a značajsko najbolj karizmatičnih Mercedesovih osemvaljnikov sploh. Uspešnega roadsterja ne poganja več 5,4-litrski (M 157) osemvaljni monstrum s 421 "konji", ki ga je ob značilno bombniški zvočni kulisi do sto pognal v 4,1 sekunde. Nadomestil ga je manj zmogljiv trilitrski prisilno polnjeni šestvaljnik V-zasnove z varljivo oznako 43, z "le" 367 "konji" in 4,7-sekundnim pospeškom do sto. Razlika v praksi je, vsaj za ušesa, občutna, podobno velja za denarnice lastnikov – v prid katerih, je očitno.

Nekaj malega izgube značaja in 54 pogrešanih žrebcev pa ne pomeni, da je AMG postal počasen ali vozniško kakorkoli manj nagrajujoč. Pelje se odlično, grmenje, vključno z rezkim pokanjem iz izpuhov, ki bi moralo biti malce pogostejše vsaj v športnem načinu vožnje, pa bi bilo vendarle lahko nekaj decibelov glasnejše. Foto: Ciril Komotar

Foto: Ciril Komotar

Žalovanje za osmico ni trajalo dolgo

SLC zna v drifterski ekstazi že zmeraj proizvesti dimno zaveso, v zavetju katere bi lahko neopazno izginili celo še tako utemeljeni predsodki, povezani s kombiniranjem dizelskega ropotanja in brezstrešnih užitkov. Ob izklopljeni elektroniki so zdrsi lahkotni in vrnitev oprijema predvidljiva. In kar je še pomembneje, po končanem gorskem iskanju avtomobilskih hormonov sreče, se tudi AMG lahko spremeni v prijetnega "kruzerja", takšnega, ki zna uživati, ko voznik želi le prijetno tekoče hitre ali počasne vožnje.