Skupaj lahko zmanjšamo število prometnih nesreč (video)

O varni vožnji po slovenskih avtocestah smo se pogovarjali s prometno strokovnjakinjo z družbe DARS d.d., mag. Natašo Kovše, ki meni, da v Sloveniji vozniki niso najbolj zgledni. Poudarila je predvsem neprilagojeno hitrost, nepravilno prehitevanje zlasti v jutranjih konicah, predvsem pa neupoštevanje varnostne razdalje.

"Sprijazniti se moramo, da v jutranjih konicah ne moremo prehitevati, ker promet zaradi gostote poteka po dveh voznih pasovih," je povedala mag. Nataša Kovše in izpostavila še eno težavo, na katero naleti vsak voznik na slovenski avtocesti. "Vozniki ne spuščajo vozil, ki se vključujejo v promet, na vozni pas. Tu se vidi, kako slabo upoštevamo vozniški bonton," je še povedala sogovornica.

Torej, upoštevajte vse udeležence v prometu, brzdajte nogo na pedalu za plin in nadzorujte svoj števec. Pri vožnji na avtocesti se zdi 60 kilometrov na uro kot 20 kilometrov na uro, toda ni.

Potujte in ne tekmujte z drugimi vozniki

V Sloveniji je, če ni s signalizacijo drugače določeno, najvišja dovoljena hitrost na avtocestah 130 kilometrov na uro, ki pa jo moramo ustrezno zmanjšati, če razmere na cesti ne dovoljujejo tako hitre vožnje.

Na slovenskih avtocestah in hitrih cestah je nekaj daljših odsekov, kjer je zaradi zahtevnih infrastrukturnih objektov (predori in daljši viadukti) vozna hitrost omejena na 100 kilometrov na uro.

Koliko časa prihranimo z večjo hitrostjo?

Kot opažajo strokovnjaki na družbi DARS, vozniki na cesti pričakujejo pretiran prihranek časa, zato so pripravljeni voziti hitreje.

Prihranke časa pri vožnji ni možno napovedovati zgolj matematično, saj zaradi gostote vozil, manevrov prepletanja in prehitevanja vožnja praviloma ni enakomerna. Ob jutranji in popoldanski konici se promet na vseh večjih vpadnicah velikokrat celo ustavi, zato je morebitne prihranke težko napovedati. Časovni prihranek na račun večje hitrosti je zagotovo manjši, kot pa nevarnosti, ki se jim izpostavljamo s prehitro vožnjo. Pomembneje je voziti strpno in s hitrostjo, ki jo razmere na cesti omogočajo.

Napotki družbe DARS za varno vožnjo:

– Spoštujte predpise o omejitvi hitrosti, hitrost pa prilagodite razmeram na cesti. – Vedno uporabljajte varnostni pas in zagotovite, da bodo z njim pripeti vsi potniki v vozilu, otroci pa naj bodo v ustreznem otroškem varnostnem sedežu. – Dopust se začne že doma, potujte in ne tekmujte z drugimi vozniki. – Načrtujte počitek. S seboj vzemite dovolj brezalkoholne pijače. – Priporočamo, da preverite razmere na cestah, preden se odpravite na pot.

Razmere na cestah lahko preverite na www.promet.si, (za mobilne naprave na http://m.promet.si), na brezplačnem odzivniku za stanje na avtocestah: 080 22 44, dogodkom na avtocestah lahko sledite tudi na twitterju @DARS_SI, na mobilni aplikaciji (DarsPromet ali DarsTraffic) ali pokličete za nasvet in pomoč Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) na tel. 1970.

Koliko časa se ustavljate?

Pot ustavljanja je pot, ki jo prevozimo od trenutka, ko opazimo oviro na cesti, in do trenutka, ko vozilo ustavimo.

Takoj, ko je zaznana ovira, voznik reagira, od tukaj pojem "reakcijska pot". Ta je pri mlajših krajša, ker so mladi vozniki bolj spretni in hitreje reagirajo. Takoj, ko je voznik pričel z zaviranjem, pa vozilo naredi "zavorno pot". Obe razdalji skupaj tvorita pot ustavljanja.

Pot ustavljanja je zelo teoretičen parameter, dejanska pot pa je odvisna od stanja vozne površine, vzdolžnega naklona ceste in tudi samega vozila (kakovosti pnevmatik, motorja, vpliv ima tudi tovor, ki je naložen na vozilo).

Pomembno je, da je med vozili v koloni pravilna varnostna razdalja.

Avtoceste varne, če jih znamo uporabljati

Vožnja po avtocesti praviloma velja za varnejšo od vožnje po regionalnih in drugih cestah, seveda ob upoštevanju, da vozniki skrbijo za primerno hitrost in varnostno razdaljo. Na avtocestah so bolj nevarni le naslednji manevri: vključevanje na avtocesto, prehitevanje in izključevanje z avtoceste.

Pravilno vključevanje na avtocesto: ko se vključite na avtocesto, ni priporočljivo takoj zapeljati na vozni pas, ki je sicer namenjen vožnji po avtocesti. Svojo hitrost prilagodite toku hitrosti na avtocesti, ko ste na pospeševalnem pasu, nato se z vključenim smernim kazalcem, tako da nikogar ne ovirate ali ogrožate, vključite v promet.

Napaka: Mnogo voznikov vozi po pospeševalnem pasu počasi in prestrašeno, potem pa se – ko se pas naenkrat konča – vrine med drveče voznike in s tem nepremišljenim dejanjem povzroči zaviranje in naglo prehitevanje voznikov, ki so že na avtocesti.

Bodite pozorni na vozila na pospeševalnem pasu, ki se nameravajo vključiti v promet. Če je le mogoče, se premaknite na prehitevalni pas in tako vozilu, ki se vključuje, omogočite varno vključitev v promet.

Pravilno izključevanje z avtoceste: pozorno opazujte prometne znake in usmerjevalne table, ki sporočajo, kdaj morate zaviti z avtoceste – le tako se boste pravočasno razvrstili in pravilno zapeljali na zaviralni pas. Vključite smerno utripalko! Na zaviralni pas zavijte z nezmanjšano hitrostjo, da ne povzročate zaviranja in naletov vozil, ki ostanejo na avtocesti, šele nato zmanjšajte hitrost in po priključku varno zapustite avtocesto.

Varnostna razdalja ključ do varne vožnje

"Ključen dejavnik varne vožnje je varnostna razdalja, ki je slovenski vozniki preprosto ne upoštevajo, kar je še posebej očitno med jutranjimi prometnimi konicami," je prepričana mag. Nataša Kovše.

Pravilna varnostna razdalja nam omogoča čas za reakcijo ob nepredvidenih dogodkih pred nami, poleg tega je tudi prehitevanje veliko varnejše, če jo upoštevajo vsi vozniki. Voznik, ki prehiteva, se pri pravilni razdalji lahko varno vključi na vozni pas.

Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah (če upoštevamo hitrost sto kilometrov na uro, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znaša minimalno 72 metrov).

Pravilo dveh sekund uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo neki predmet oz. orientacijsko točko (na primer postavljen prometni znak, cestni smernik ipd.). Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: "enaindvajset, dvaindvajset". Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo, če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna.

Na avtocestnem omrežju v upravljanju družbe DARS so za zdaj izvedli pet testnih polj samonadzora varnostne razdalje, in sicer: • A 1, odsek Razdrto–Postojna na primorski avtocesti, • A 1, odsek Vransko–Šentrupert na štajerski avtocesti, • A 2, Čatež–Drnovo na dolenjski avtocesti, • A 2, Podtabor–Kranj zahod na gorenjski avtocesti, • A 1, priključek Maribor vzhod–razcep Dragučova na mariborski vzhodni avtocestni obvoznici.

Stacionarni merilniki hitrosti na slovenskih avtocestah

V sodelovanju s policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je družba DARS leta 2005 postavila prvi stacionarni merilnik hitrosti na slovenskih avtocestah. Ker se je ta projekt izkazal za izjemno uspešnega (na avtocestnem odseku, kjer je bil postavljen, je močno upadlo število prometnih nesreč, s tem pa tudi število telesno poškodovanih oz. mrtvih v teh nesrečah), so projekt umirjanja hitrosti na slovenskih avtocestah nadaljevali. Do danes je na slovenskem avtocestnem omrežju postavljenih skupno 18 ohišij za stacionarne merilnike hitrosti.

V njih policija izmenično uporablja stacionarne merilnike hitrosti, torej tako, da nikoli nismo povsem prepričani, v katerem ohišju dejansko je merilnik hitrosti.

Ko se boste naslednjič vozili po dolgem, ravnem avtocestnem odseku in vas bo zasrbelo v petah, da bi pritisnili na plin, raje potlačite dirkača v sebi, poskrbite za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu ter bodite strpni in zbrani na poti.