"Prometne varnosti ne bo rešila represija ali visoke globe, temveč le znanje"

Video: Razmišljanja o znanju kot poti do večje prometne varnosti:

Število prometnih nesreč in smrtnih žrtev je v zadnjih dveh letih občutno naraslo, letos je statistika pri najhujših nesrečah nekoliko bolj optimistična. Foto: DARS/zajem zaslona Prometna varnost je v Sloveniji precej širok in statistično skop pojem. V tujini znajo – oziroma imajo za to sredstva in ustrezne kadre – prometne nesreče bolje analizirati. Natanko določijo okoliščine in tudi vzrok povzročitve. Pri nas se vzroki nesreč skrivajo v pojmih, kot sta neprilagojena hitrost in napačna stran vožnje. Oba sta zelo relativna in posamezno nesrečo slabo razlagata.

Avtomobilski dirkač za svoje uspehe potrebuje odlično vozniško znanje in ustrezno psihofizično pripravljenost. Foto: Gregor Pavšič Zakaj je avtomobilski dirkač zelo varen voznik?

Mi smo drugo plat prometne varnosti iskali tam, kjer je na prvi pogled ne bi pričakovali. To je na avtomobilski dirki. Laik bi ob pogledu na dirkače in dirkalne avtomobile, katerih vrednosti v Sloveniji segajo od nekaj tisoč evrov za starega zastavo yuga do četrt milijona evrov za nov reli avtomobil razreda R5, v tej obliki videl le brezglavo divjanje, morda celo onesnaževanje okolja in povzročanje splošne nevarnosti.

Toda v resnici je izkušen avtomobilski dirkač zelo varen voznik. Ne le zato, ker lahko na avtomobilski dirki sprosti ves svoj adrenalin in se dan pozneje v službo pelje povsem umirjeno, ampak ker za svoje uspehe potrebuje odlično vozniško znanje in ustrezno psihofizično pripravljenost. Za volanom zna biti popolnoma zbran, zna predvidevati dogajanje na cesti, o svoji vožnji veliko razmišlja in je sposoben v kritičnih situacijah tudi bliskovito (in pravilno) odreagirati.

Rok Turk je s peugeotom 208 R5 zmagal na reliju državnega prvenstva v Velenju, Idrijčan je sicer tudi slovenski podprvak v reliju in z avtomobili dirka že od leta 2001. Foto: WRC Croatia

Obvladate progresivno zaviranje, predvidevanje prometa, se znate za volan pravilno usesti?

Pravilen položaj za volanom, drža rok na volanskem obroču, pogled naprej po cesti in predvidevanje dogajanja in progresivno zaviranje so ključni elementi, ki jih statistika prometne varnosti pri opisu nesreč ne navaja. Zato pa jih je že precej Slovencev spoznalo na tečajih varne vožnje, nekateri tudi v rekreativnem kartingu, peščica na pravih avtomobilskih dirkah.

Tečaj varne vožnje ponudi vozniku v nadzorovanih pogojih tiste občutke, ki se lahko nenadoma zgodijo tudi na cesti. "Boljše vozniško znanje bi lahko rešilo veliko življenj"

"Vsaj v polovici primerov ni kriva neprilagojena hitrost. Manjka znanje, še večkrat je treba izkoristiti centre varne vožnje in nabirati izkušnje za takrat, ko se nam na cesti zgodi nepredvidljiva situacija. Naslednjič bomo znali odreagirati. To bi rešilo veliko življenj in nesreč," pravi Darko Peljhan, šestkratni državni prvak v reliju in eden najbolj izkušenih avtomobilskih dirkačev v Sloveniji. Idrijčan dodaja, je v svoji 27 let dolgi karieri postal veliko boljši voznik, pridobil je zelo veliko izkušenj in se tudi umiril.

Danes predvsem v mestih in naseljih vozi umirjeno in počasi ter spoštuje omejitve hitrosti, ki tam stojijo iz določenega razloga. "Ne strinjam se najbolj z omejitvami na avtocestah. Še posebej v Sloveniji, ker je prehitevalni pas poln vozil, vozni pa je vse bolj prazen. Tu je prometna kultura popolnoma na psu. Vožnja skozi krožna križišča je naslednja žalost. Na dirki se vsekakor naučiš tako vozniške tehnike kot tudi pametnejše vožnje."

Dirkač, ki ne vozi "varno", konča v jarku

Tudi avtomobilske dirke so zelo tesno povezane z varnostjo. Tako kot si želimo v vsakdanjem prometu varno pripeljati od točke A do točke B, mora vsak dirkač na tekmovanju voziti toliko varno, da mu uspe s celim vozilom prispeti do cilja. Šele tam se dosegajo rezultati in slavijo zmagovalci. Kdor v določenem trenutku vozi prehitro ali nepravilno odreagira, lahko konča pod cesto. Na avtomobilskih dirkah so vozila varnostno na bistveno višji ravni kot vsakdanji osebni avtomobili, cesta je seveda tudi zaprta za preostali promet.

"Tudi na dirkah je treba prilagoditi hitrost razmeram. Potrebuješ še nekaj sreče, ki jo potrebujemo tudi v vsakdanjem prometu. Na dirkah to mejo večkrat iščemo. Dirkalno znanje pride prav. Znaš rešiti ali predvideti situacije, dobro vozniško znanje pa je predpogoj tudi za uspehe v avtomobilskem športu," razlaga zmagovalec zadnjega relija za državno prvenstvo v Velenju in lanski podprvak Rok Turk.  

Prisotnost policije dokazano umirja promet, toda potrebno je več vlagati v izobraževanje voznikov, poudarjajo naši sogovorniki. Foto: Jure Gregorčič

Pomen vozniških izkušenj in predvidevanja

Eden ključnih dejavnikov v avtomobilskem športu in vsakdanji vožnji v prometu je predvidevanje, ugotavlja tudi aktualni državni prvak Aleks Humar. Po dolgoletni karieri, ki jo je začel pred 22 leti, priznava, da je vozniško danes bistveno bolj zrel kot takrat.

"Z več znanja si pripravljen bolje odreagirati. V prometu se zgodi marsikaj. Lahko ti nekdo izsili prednost, na cesto pade kamen in podobno. Če si natreniran in imaš šolo varne vožnje, ti to lahko veliko pomaga in te reši. Pri 18 letih sem se seveda vozil povsem drugače kot danes. Povprečnemu vozniku ni treba dirkati, veliko se lahko nauči prek treninga varne vožnje ali pa po prevoženih veliko kilometrih v avtomobilu," dodaja Humar.  

Občutek, ko v delčku sekunde prvič izgubiš nadzor nad avtomobilom

Avtomobilski šport je seveda drag. Zahteva veliko finančnih sredstev in odrekanja, zato je dosegljiv le ožjemu krogu voznikov. V Sloveniji je več možnosti opravljanja tečajev varne in tudi dinamične športne vožnje. Eno takih na primer na Vranskem organizira tudi nekdanji vrhunski voznik relija Andrej Jereb.

Na urejenih poligonih varne vožnje vozniki pogosto prvič začutijo nemoč, ko avtomobil v delčku sekunde odnese zadnji del in ko izgubijo nadzor. Voznik torej v varnem okolju spozna ta občutek, nato pa se s pomočjo inštruktorjev in vaj zna prilagoditi in nanj pravilno odreagirati. Z več ponovitvami se reakcije vtisnejo v podzavest in morda takemu vozniku že naslednji dan na cesti rešijo življenje.

Čeprav navidzeno preprost, lahko rekreativni karting pokaže številne slabe lastnosti posameznega voznika. Foto: Gregor Pavšič 15 evrov za realno sliko vozniškega znanja

Zanimivo možnost spoznavanja osnov vozniške tehnike pa predstavlja tudi rekreativni karting. Spomladi smo že pisali o številnih centrih, ki za okrog 15 evrov za deset minut vožnje ponujajo dragocene izkušnje. Mali gokarti sicer ne pokajo od moči in nimajo bliskovitih pospeškov na ravni superšportnikov, a prav zato lahko voznika še bolj šokirajo. Marsikdo prav v takem gokartu, ko mu ura pokaže edino merodajno sodbo, izgubi dojemanje sebe kot najboljšega voznika na svetu. Marsikomu se na stezi ves čas dogajajo enake napake, težave so z iskanjem idealne linije, koncentracijo in konstantno vožnjo iz kroga v krog. Ko je nekdo v nekaj sto metrih hitrejši za več sekund, to marsikoga spodbudi k pridobivanju dodatnih znanj.

"Vedno trdim, da varnost leži v znanju. Občutljiv sem na neutemeljene trditve, da hitrost ubija. Hitrost ni nikoli nevarna, nevarno je njeno neobvladovanje. Človek se jo mora naučiti spoštovati in obvladati, imeti mora ustrezno vozniško znanje in le to ga lahko dolgoročno naredi varnega," pravi slovenski dirkač Vladimir Stankovič, ki Slovencem oddaja prav take gokarte, obenem pa s športnimi prototipi in formulami že dolga leta vozi na gorskohitrostnih dirkah.

"Opažam, da voznikom primanjkuje osnov. Ne vedo dosti o fiziki vožnje in kako je treba odreagirati. Večina ima tudi pomanjkljivo znanje o zaviranju, ki se zdi preprosto, a to ni. Enako velja za pospeševanje. Ne govorimo o prehitri vožnji in divjanju, ampak o varni vožnji v okviru omejitev hitrosti. Znanje je edina stvar, ki lahko reši situacijo in prometno varnost, nobena represija, visoke kazni in podobno," zatrjuje Stankovič.