promet
Sreda, 20. 3. 2019, 4.00
5 let, 8 mesecev
Trk med vzvratno vožnjo – 300 evrov in tri kazenske točke
Vozniki, pozor: nepotreben klic policije in visoka globa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,56
12
Kadar so poškodovani le avtomobili, se lahko udeleženci dogovorijo brez prisotnosti policije. Izpolniti je treba evropsko poročilo o nesreči.
Precej nedolžen vzvratni trk z avtomobilom, če zanj policisti naredijo zapisnik, lahko privede do zelo resne globe za povzročitelja. Le redki novi avtomobili imajo v svoji ceni vključene zadnje parkirne senzorje ali kamero, ki precej izboljšajo preglednost okrog vozila in preprečijo manjše trke.
V Sloveniji se v povprečju vsak dan zgodi okoli 50 prometnih nesreč, ki jih zajamejo policijski zapisniki. Še več je manjših trkov, ki so predvsem posledica nepazljivosti ali slabše preglednosti iz avtomobila. Eden takšnih je trk ob neprevidni vzvratni vožnji, za katero pa slovenska zakonodaja – če se v ta dogodek z zapisnikom seveda vmeša policija – predvideva zelo visoko globo.
Obrazec za evropsko poročilo o nesreči je priporočljivo vselej imeti v avtomobilu.
Če si trk zabeleži policija, je kazen zelo visoka
"Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa ali premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto," navaja 43. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
Predvidena globa za tak prekršek je kar 300 evrov in tri kazenske točke, torej bistveno več kot na primer za uporabo mobilnega telefona med vožnjo.
V veliki večini manjših trkov vpleteni vozniki izpolnijo evropsko poročilo o prometni nesreči, policijskega zapisnika torej ni in tako se povzročitelj tudi izogne visoki globi. Policija mora biti namreč po ZPrCP prisotna le v nesrečah druge, tretje in četrte kategorije, torej takrat, ko so poleg vozil poškodovani tudi ljudje.
Bi si v novem avtomobilu za nekaj sto evrov privoščili parkirne senzorje in vzvratno kamero?
Varnostna dodatka še nista del obvezne serijske opreme
V ZDA že dolgo obstajajo težnje po vključitvi vzvratne kamere med obvezno serijsko opremo avtomobilov, saj so se predvsem na dvoriščih in parkiriščih zgodile že številne tragične nesreče. Kamera ali vsaj zadnji parkirni senzorji opozarjajo na voznika v primerih, ko je na parkiriščih veliko dogajanja v različnih smereh ali pa je nekdo (avtomobil, otrok, žival …) za vozilom v skritem kotu.
Tudi v Sloveniji je treba v veliki večini novih avtomobilov za te dodatke plačati vsaj nekaj sto evrov. Preverili smo nekaj bolje prodajanih avtomobilov in ugotovili, da ima med temi serijsko zadnje parkirne senzorje in vzvratno kamero le volkswagen polo. To velja za povsem osnovni paket life s ceno pod 15 tisočaki.
Renault pri cliu, najbolje prodajanem avtomobilu na slovenskem trgu, za zadnje senzorje želi doplačilo 300 evrov. Za kamero, ta dodatek je na voljo šele pri opremi intense, je treba doplačati 350 evrov.
Pri Volkswagnu ima zadnje senzorje serijsko vključene tudi golf, a je treba zato za vzvratno kamero (obvezen dodatek je nadzor za prikolico) doplačati 780 evrov.
Ti dodatki so ugodni pri znamki Dacia, na primer pri najmanjšem sanderu. Za doplačilo 300 evrov kupec dobi tako zadnje senzorje kot tudi vzvratno kamero (pri opremi stepline), zgolj zadnji senzorji pa stanejo 205 evrov.
Ford pri fiesti za vzvratno kamero navaja doplačilo 150 evrov, za vzvratno kamero pa 240 evrov. Senzorji so serijski pri opremi style, ne pa tudi pri opremah active in ST.
In še znamka Škoda. Priljubljeni športni terenec karoq tako zadnje parkirne senzorje kot vzvratno kamero nudi serijsko pri drugi stopnji opreme active. Ta je dva tisočaka dražja kot začetna oprema easy (od februarja je v ceniku). Pri modelu fabia znaša doplačilo 258 evrov za vsakega od obeh varnostnih dodatkov.
12