Objava prometnega prekrška na družbenem omrežju: ali tvegamo visoko kazen?

Na družbenih omrežjih se večkrat pojavijo videoposnetki iz prometa, ki nazorno prikazujejo prometne prekrške ali vožnjo s previsoko hitrostjo. Pogosto take cestne podvige na družbenih omrežjih objavijo tudi vozniki sami. Nedavno je na družbenih omrežjih odmeval posnetek vožnje z visoko hitrostjo po Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je omejitev hitrosti kvečjemu 70 kilometrov na uro.

Zanimalo nas je, ali je javna objava takega posnetka lahko sporna oziroma ali lahko voznik z objavo lastnega domnevnega prekrška tvega policijsko globo ali kazen, pa tudi ali lahko kdorkoli na podlagi objavljenega posnetka policiji prijavi takega voznika.

Gospod Irfan Begić rad objavlja posnetke vožnje, s hitrostjo 120km/h in več, po Zaloški cesti v Ljubljani. pic.twitter.com/SmHCXPYMed

— Jan 🇪🇺 (@janponiz) March 26, 2024

"Pravne podlage za vodenje prekrškovnega postopka ni"

Kot so nam pojasnili na slovenski policiji, v prekrškovnem postopku občani ne morejo izvajati funkcije nadzora nad spoštovanjem predpisov. To velja takrat, ko sami niso udeleženi v primeru oziroma zaradi početja domnevnega prekršitelja niso oškodovani.

"Ko prekršek zazna občan, ki v pisni naznanitvi priloži podatke o času in kraju kršitve ter morebitne druge dokaze, prekrškovni organ nima pravne podlage za uvedbo in vodenje prekrškovnega postopka," pojasnjujejo na policiji. Kljub prijavi torej policija nima pristojnosti, da bi pridobila ustno izjavo domnevnega storilca ali da bi ga pozvala, da se pisno izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška.

Kakšne so izjeme?

Drugače je v primerih, ko uradna oseba prekrškovnega organa po naznanitvi občana prekršek osebno zazna ali ko oškodovanec, kot upravičen predlagatelj, pri prekrškovnem organu vloži pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka. Prijava je torej utemeljena takrat, ko je prijavitelj oškodovan. To bi se lahko zgodilo v primeru dejanske prometne nesreče ali pa če bi policija na podlagi prijave na terenu tudi sama opazila storjene prekrške.

"Bistvo presojanja upravičenosti vložitve pisnega predloga za uvedbo postopka je status vlagatelja, mora biti oškodovanec prekrška. To je tisti, čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena ali ogrožena," se glasi pojasnilo policije.

Foto: policija

Policija: Kdor je v prometu ogrožen, naj nas obvesti na 113

V konkretnem primeru objave vožnje po Zaloški cesti policija ne more ukrepati, "saj je voznik snemal samega sebe pri vožnji in ni znan oškodovanec, ki bi ga s svojim ravnanjem ogrožal". Na podlagi predhodne prijave oškodovanca pa prekrškovni organ policije preveri vsa dejstva in dokaze ter v postopku ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ukrepanje z izdajo odločbe o prekršku oziroma podaje obdolžilnega predloga na pristojno sodišče.

Policija še svetuje: "Kadar voznike v cestnem prometu neposredno ogrožajo drugi vozniki, svetujemo, da takoj pokličejo interventno številko policije 113 in prijavijo dogodek, da lahko policija kršitelja neposredno ustavi na terenu. Pri prijavi je treba sporočiti čim več koristnih podatkov, kot so registrska označba vozila, znamka in tip vozila, barva vozila, kraj in čas storitve prekrška in podobno. V takem primeru je potrebno pričanje osebe v postopku, saj prekrška ni ugotovil policist kot pooblaščena uradna oseba."