Zgodil se je zadnji veliki podvig za atmosferski motor #foto

Pred 40 leti je bil športni avtomobilizem na razpotju. V reliju so se počasi uveljavljali motorji s turbopolnilniki, ki pa so bili precej manj dovršeni kot v poznejših desetletjih. Prek Audija je v reli nezadržno prihajal štirikolesni pogon, prav leta 1982 so na ceste zapeljali tudi prvi dirkalniki zloglasne skupine B.

Kljub temu pa je bilo prav pred 40 leti mogoče videti spopad avtomobilskih gigantov, ki sta stavila na povsem nasprotni tehnološki osnovi dirkalnikov, ob tem pa je boj za naslov svetovnega prvaka popestrila še najhitrejša reli voznica vseh časov.

Komaj tono težak dirkalnik s pogonom na zadnji kolesi

Dirkalno opel ascono 400 je v osemdesetih poganjal 2,4-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik z močjo 191 kilovatov (260 "konjev") in 280 njutonmetri navora. Na zadnji kolesi se je moč prenašala prek Getragovega petstopenjskega menjalnika.

To je bilo dobro izhodišče za avtomobil, ki je brez posadke komaj presegel maso ene tone. Pogon le na en par koles je bil predvsem na makadamskih cestah glavna pomanjkljivost avtomobila, kar pa so pri Oplu z Röhrlom nadoknadili na drugačen način.

Walter Röhrl je bil svetovni prvak v reliju v letih 1980 s Fiatom in 1982 z Oplom. Foto: Opel

Foto: Opel Vse so stavili na tehnično zanesljivost, okretnost in Röhrlove izkušnje

V teh okoliščinah Opel ni imel najmodernejšega avtomobila, zato pa so se lahko zanesli na preizkušeno tehniko in izkušnje Röhrla. Nemcu je zmagal že na uvodnem reliju v Monte Carlu, kjer mu je uspelo Audi z njegovim prvim adutom Hannujem Mikkolo ugnati prav v zadnjem odločilnem nočnem delu.

Toda v nadaljevanju sezone je v ospredje prišel Audijev štirikolesni pogon, Röhrlov glavni tekmec pa ni bil izkušeni Mikkola, temveč najhitrejša ženska voznica vseh časov Michele Mouton. Francozinja je to leto dobila tri relije, Röhrlu pa je po uspehu v Monte Carlu uspelo zmagati le še enkrat. Toda bil je bolj konstanten od Moutonove, zato je o naslovu svetovnega prvaka odločal šele predzadnji reli na Slonokoščeni obali.

Bo svetovna prvakinja prvič voznica?

Nikoli prej in nikoli pozneje ženska ni prišla tako blizu naslovu svetovne prvakinje. Moutonova in sovoznica Fabrizia Pons sta po treh zmagah in treh odstopih (ter enem četrtem mestu) v Afriko potovali kot vodilni v svetovnem prvenstvu in imela za afriška brezpotja na voljo tudi primeren štirikolesni pogon.

Opel je z Röhrlom spet stavil na zanesljivost tehnike, kar se je tisto leto že obrestovalo z drugim mestom na kenijskem reliju Safari.

Prizor z relija na Slonokoščeni obali, kjer je leta 1982 Röhrl dosegel ključno zmago za vozniški naslov svetovnega prvaka. Foto: Opel

Foto: Opel Röhrlu je danes žal za Moutonovo

Toda smrt Michelinega očeta, ki je bil ključni mož za njen vstop v avtomobilski šport, je močno vplivala na njeno pripravo pred odločilnim relijem sezone. Na Slonokoščeni obali je naredila napako in odstopila, Röhrl pa si je s prvo zmago po devetih mesecih privozil drugi naslov svetovnega prvaka.

Danes 75-letni Nemec se je pred dnevi spomnil dogodka. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, mu je kljub uspehu še vedno žal za izgubljeno priložnost Moutonove. Ženski naslov svetovne prvakinje bi imel lahko dolgoročno zelo pozitivne posledice za svetovno prvenstvo.

Labodji spev atmosferskega motorja in zadnjega pogona

Opel je leta 1982 v svetovnem prvenstvu v reliju zmagal dvakrat, Audi pa kar sedemkrat na skupno dvanajstih relijih. Ascona 400 je bila eden najzanesljivejših dirkalnikov tega obdobja, poleg Röhrlovih uspehov je bila neposredno povezana tudi z vzponom izjemnega Finca Henrija Toivonena.

To je bil labodji spev še relativno preproste avtomobilske tehnike, daleč stran od turbomotorjev in štirikolesnih pogonov. Sledil je velik tehnološki razcvet, ki je med letoma 1983 in 1986 v reliju ustoličil brutalne avtomobile skupine B.