Petek, 6. 11. 2020, 22.07
4 leta
Predor med otokoma Lolland in Fehmarn
Zelena luč: Danci in Nemci bodo gradili epski predor #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,89
4
Očitno so padle še zadnje birokratske ovire za gradnjo predora, ki bo pod Baltskim morjem povezal Nemčijo in Dansko. Predor bodo predvidoma končali leta 2029, večino stroškov gradnje pa bo pokrila danska vlada.
Nemčija in Danska sta sicer celinsko povezani, kljub temu pa so prometni načrtovalci že desetletja sanjali tudi o prometni povezavi obeh držav prek Baltskega morja. Taka dodatna povezava bi predvsem skrajšala pot proti danski prestolnici Köbenhavnu.
Sprva so načrtovali most, nato je prednost dobil predor
Pred trinajstimi leti sta se Nemčija in Danska že sporazumeli o gradnji mostu, ki bi prek morja povezal nemški otok Fehmarn in danski otok Lolland. Toda leta 2011 so nato načrt gradnje mostu prekrižali in se na tem mestu raje odločili za gradnjo predora pod morjem.
Ta predor bodo gradili med mesti Rødby na danskem otoku Lolland in nemškim Puttgardnom. Predor bi se nahajal na globini do 40 metrov pod gladino morja.
Predor bo sestavljalo 79 posameznih sestavnih elementov, vsak med njimi bo dolg 217 metrov. Masa posameznega elementa je 73 tisoč ton, kar je primerljivo s 14 tisoč sloni. Za gradnjo bodo uporabili toliko jekla, kolikor bi ga potrebovali za gradnjo okrog 50 Eifflovih stolpov.
Skozi predor bo dovoljeno peljati s hitrostjo do 110 kilometrov na uro, hitrost vlakov pa bo znašala okrog 200 kilometrov na uro. Skozi predor bo vožnja z avtomobilom trajala deset minut, z vlakom pa sedem minut.
Predor bo močno razbremenil trajektne povezave, prav tako pa tudi skrajšal pot iz celinske Evrope proti Skandinaviji.
Danci so z gradnjo že začeli, zdaj so dokončno odpadle tudi birokratske ovire na nemški strani.
Krajša pot proti Köbenhavnu
Potovalni čas med Hamburgom in Köbenhavnom bodo z dobrih štirih ur zmanjšali na dobre tri, močno pa bodo razbremenili tudi povezovalne prometne tokove na celini. Glavna nemško-danska povezava zdaj poteka prek mesta Flensburg.
Večino stroškov gradnje bo prevzela Danska, Nemci pa bodo pokrili predvsem stroške povezave predora z obstoječo cestno infrastrukturo.
Pritožbe tudi prevoznikov s trajekti
Danci so predor na svoji strani gradili že od leta 2016, zapletalo pa se je pri Nemcih. Pritoževali so se tako okoljevarstveniki kot tudi prevozniki s trajekti, kakršna sta Scandlines in Stena Line. Med obema otokoma trenutno namreč poteka povezava s trajektom, ki bo po izgradnji predora izgubila pomen.
Gradnja vse do leta 2029?
Pristojno sodišče v nemškem Leipzigu je zdaj zavrnilo pritožbe in tako odprlo pot za gradnjo predora. Nemci se glede železniške povezave še niso zedinili. Danci bodo že januarja gradili vstopni portal v predor, ki pa ga v celoti zagotovo ne bodo zgradili in odprli pred letom 2029. Prvotni načrti so odprtje predvidevali že za letošnje leto.
Skupni stroški gradnje predora so ocenjeni na okrog 10 milijard evrov.
4