Vse dražji energenti: so podražitve res neizbežne?

Cene zemeljskega plina so se v Evropi začele dvigovati že na začetku letošnjega leta in so se do septembra dvignile za neverjetnih 250 odstotkov. Še toliko bolj skrbi podatek, da so se od avgusta do danes cene dvignile za kar 70 odstotkov, takšno ekstremno dvigovanje pa bo kmalu postalo nevzdržno za države, ki so za zdaj še lahko preprečile dvige cen za konče uporabnike. Je pa dvig cen surovin že prizadel dobavitelje plina in elektrike.

Kaj lahko pričakujemo čez nekaj mesecev?

Končne kupce pred neobičajnimi dvigi cen obvarujejo varovalke v posameznih državah, a tudi te na določeno časovno obdobje posodobijo svoje cene glede na nakupne cene plina, elektrike in goriva. Po drugi strani končni uporabniki na svojih položnicah še niso zaznali povišanja, ker dobavitelji kupujejo zalogo za več mesecev naprej. To pa bi se lahko zgodilo oziroma se bo skoraj zagotovo zgodilo v prihodnjem letu, saj ne države in ne dobavitelji ne bodo zmogli pokrivati tako ekstremnih skokov cen. Po drugi strani v Evropski uniji upajo, da se bodo cene čez nekaj mesecev umirile in vrnile na običajno raven, zato ne bo potreben prevelik dvig cen.

Zemeljski plin se je zaradi omejene dobave in večjega povpraševanja v zadnjem letu podražil za več kot dvakrat, zaradi tega bi se lahko v prihodnjih mesecih znatno podražil tudi sodček nafte.

Cene elektrike bi lahko upočasnile rast prodaje električnih vozil

Naraščajoče cene plina povzročajo trenja tudi znotraj Evropske unije. Španija je recimo prva uvedla takojšnje omejitve cen zemeljskega plina. Tej potezi naj bi sledile tudi nekatere druge države, so poročali pri CNBC. Vse več držav zaradi naraščajočih cen vse bolj podpira prehod na zelen način pridobivanja elektrike. Toda tudi tukaj se že kažejo težave, saj so se cene kuponov ogljikovega dioksida v Evropski uniji predvsem zaradi zapiranja termoelektrarn dvignile na rekordne vrednosti. Po drugi strani se je zaradi mirnega poletja pridobljena energija iz vetrnih elekrarn močno znižala, z manj vetrovno zimo pa se izkoristek zelenih elektrarn ne bi pretirano dvignil. Države so tako pred težavno odločitvijo, kako se izogniti dvigom cen v prihodnjih letih oziroma ali vlagati v zelene energije ali v prvi vrsti poskrbeti za uvoz čim cenejših energentov.

Vse večji poudarek na samooskrbi

Cenovni rekordi slabijo tudi povpraševanje po električnih avtomobilih. V nedavnem intervjuju je Andrej Pečjak kot eno izmed rešitev za Sončne celice so ena izmed rešitev za ohranjanje nižjih stroškov ob naraščanju cen električne energije in energentov. Foto: Getty Images električna vozila in njihovo polnjenje označil domače polnjenje, kjer se energijo pridobiva s pomočjo sončnih celic.

"Domače fotovoltaike nihče ne bo prepovedal, se bo pa spremenil način priklopa. Zdajšnji sistem samooskrbe oz. netmeteringa zagotovo ne bo ostal za vedno. Tak sistem v večjem obsegu ni mogoč, ker omrežje ni baterijski hranilnik, kamor bi shranjevali elektriko iz fotovoltaike. Dokler je te malo, to gre, saj se porabi neposredno, sploh s klimatskimi napravami, ki jih je vedno več. Rešitev bodo baterijski zalogovniki, kjer se cene že nižajo, v nekaterih državah so že zanimive kot investicija. V prihodnjih petih letih bo sledil še električni avto z možnostjo vračanja energije v omrežje (V2G). Trenutno fotovoltaika daje eletriko v omrežje takrat, ko sonce sije, če je po njej potreba ali pa ne. Ko boš imel domači zalogovnik, bo omrežje tvojo elektriko lahko uporabilo takrat, ko bo za to potreba, takrat boš dobil tudi plačano po višji tarifi. Poleg hišnih zalogovnikov se bodo razvili tudi veliki baterijski zalogovniki, v Sloveniji je en tak že priklopljen na omrežje. Pri energetiki bomo še bolj kot v avtomobilizmu potrebovali miselni in tehnološki preskok, pa tudi dinamično tarifiranje cene električne energije. Elektrika na borzi je v odvisnosti od proizvodnje in porabe lahko zelo draga, občasno pa ima lahko tudi negativno ceno, temu bo morala slediti tudi cena za končnega uporabnika," je med drugim povedal Pečjak.

Gibanje nafte odvisno od poteka epidemije

Danes je sodček severnoameriške nafte Brent na trgu vreden 75,84 dolarja, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 46-odstotni prirastek. Gibanje cen nafte je v zadnjih dveh letih odvisno predvsem od gibanja epidemije. A čeprav so analitiki poleti napovedali dvig cene do okoli 72 dolarjev, je to napoved že pred časom cena sodčka presegla.

Pri investicijski banki Goldman Sachs so za Bloomberg TV napovedali, da se bo cena za sodček severnoameriške nafte Brent v primeru mrzle zime dvignila vse do 90 dolarjev, kar bi bilo med 20 in 15 dolarji nad prvotnimi ocenami. Za dvig cene nafte je že in bo še skrbela že prej omenjena omejena dobava zemeljskega plina, ki povečuje povpraševanje po nafti.