"Vsaka država, ki v prometno varnost vloži en evro, jih privarčuje sedem"

Za izboljšanje varnosti zadoščajo relativno nizka vlaganja

Rezultati študij, koliko država z vlaganjem v prometno varnost privarčuje, seveda niso nič novega. AMZS je v zadnjih letih na slovenskih cestah v okviru evropskega projekta že opravila temeljit nadzor cest. John Dawson, ustanovitelj organizacije EuroRAP, je v Sloveniji gostoval že pred dvema letoma in danes je v Ljubljani pravzaprav ponovil že slišano.

Vsaki državi se vlaganje v prometno varnost večkratno povrne. Izpostavil je dejstvo, da so analize v Evropi narejene in da je treba zdaj aktivnosti iz priprave analiz preusmeriti v konkretne cestne izboljšave. Pri tem ne gre za velike gradbene projekte, temveč usmeritev na točno določene lokacije, kjer je mogoče varnost izboljšati že z relativno majhnimi zneski.

"Na slovenskih cestah so najpogostejše rešitve odprava dotrajanih varnostnih ograj, dodajanje ropotnih črt, širjenje robnih pasov, asfaltiranje bankin, optično vodenje s talnimi označbami, sredinske razmejitve smernih vozišč, zavijalni pasovi v križiščih in podobno. Vozni pasovi 2 + 1 ne spadajo le na klance, saj območja prehitevanja spadajo tudi na ravninske odseke. V tujini lahko vidimo tudi fizično ločitev pasov na dvosmernih cestah," rešitve ponuja generalni sekretar AMZS Robert Štaba.

"Si predstavljate, da bi komercialno letalo prenehali vzdrževati eno leto? To je nepredstavljivo, s cestami pa se to redno dogaja …"

"Letno na slovenskih cestah umre ali se resneje poškoduje tisoč ljudi. Cilj je, da bi postala vožnja avtomobila enako varna kot letenje z letalom ali potovanje z železnico v obdobju ene generacije. Do leta 2040 si želimo izničiti smrtne žrtve. To lahko dosežemo z varnejšimi cestami, varnimi avtomobili in varnejšo vožnjo. Slovenija je lahko vodilna država v regiji in kot most za prenos napredka varnosti z zahoda na vzhod. Zahodne države, kot so Anglija, Švedska in Nizozemska, so od dvakrat do trikrat varnejše kot Slovenija, ki pa je še vedno bistveno bolj varna kot vzhodnoevropske države," je povedal Dawson, ki je izpostavil velik prometnovarnostni napredek Slovenije v zadnjih 14 letih.

Tako je vsaj veljalo do letošnjega črnega julija, ki je pokvaril sicer spodbudno prometno statistiko. To je bil dokaz, kako pomembna sta stalno vlaganje in skrb za prometno varnost.

"Si predstavljate, da bi v komercialnem letalu za eno leto nehali vzdrževati motor? To je nepredstavljivo. Na cestah pa se to dogaja," je bil nazoren Dawson.

Bi tudi Slovenija potrebovala samostojen, ločen proračun za prometno varnost?

AMZS je v Sloveniji konzorcij Euro RAB ustanovila že pred osmimi leti, v njem so partnerji tudi policija, ministrstvo za infrastrukturo, direkcija za infrastrukturo in Dars. Podatke o potrebnih vlaganjih imajo tako vsi ključni organi, infrastrukturno ministrstvo bo v novem državnem proračunu spet dobilo več kot sto milijonov evrov za vlaganje v ceste.

"Ko smo se o problematiki širokega razumevanja in financiranja prometne varnosti pogovarjali na mednarodni ravni, je bil glavni poudarek naslednji: države za učinkovitost potrebujejo poseben proračun za prometno varnost. To je najboljša rešitev, a to doseči ni preprosto. Kot primer dobre prakse razumevanja kompleksnosti prometnih nesreč bi izpostavil predvsem Islandijo," je še povedal Dawson.

Prometna varnost ni problematična na avtocestah, saj je stanje tako v tujini kot v Sloveniji precej bolj kritično na manj pomembnih regionalnih in državnih cestah.

Glavne ceste z visoko stopnjo tveganja:

Regionalne ceste z visoko stopnjo tveganja v Sloveniji: