Tujina slovensko letalstvo spoštuje in ga financira, slovenska birokracija ga duši

Od Edvarda Rusjana, evropskih prvakov v jadralskem letenju, športnih navdušencev …

Ob svetovnem dnevu civilnega letalstva se spomnimo na Edvarda Rusjana, pionirja letalstva v Sloveniji, ki je prvi polet opravil že pred več kot sto leti. Tudi Slovenci smo v vse večjem obsegu udeleženi v mednarodnem letalskem prometu. Večina kot potniki na komercialnih letalih, mnogi pa se odločijo tudi za lastno šolanje v športnega ali celo poklicnega pilota. Slovenci imamo navsezadnje evropskega prvaka v jadralnem letenju, avanturista Matevža Lenarčiča, in poklicne pilote na največjih potniških letalih uveljavljenih letalskih družb.

Po podatkih Javne agencije RS za civilno letalstvo ima v Sloveniji licenco za motorno letenje 702 pilota za športno in 555 pilotov za komercialno letenje. Poleg tega si licenco za upravljanje jadralnega letala lasti 527 pilotov, za letenje z ultralahkimi letali 599 pilotov. Slovenija ima prav tako registriranih 210 motornih letal, 171 jadralnih letal, 115 ultralahkih naprav, 60 balonov, 21 helikopterjev …

Kdorkoli v Sloveniji govori o letalstvu, se težko izogne besedi birokracija

Na drugi strani slovenskega zanesenjaštva in ljubezni do letal stoji birokracija. Že v preteklostih smo v člankih o ljubiteljskih pilotih večkrat opozarjali na zakone, ki so pri nas mnogokrat bistveno bolj strogi kot v razvitejših evropskih državah. Tudi šol za letenje imamo v skladu z evropskimi predpisi že 27, kar je glede na število potencialnih pilotov – šolanje do osnovne licence športnega pilota PPL stane dobrih osem tisoč evrov – seveda veliko.

"Mi delujemo kot zasebna gospodarska družba, številne šole pa so še vedno društva. Medtem ko smo pri avtošolah že pred časom dobili zakon, ki je avtošole spremenil v gospodarske družbe, v letalstvu še nismo tako daleč. Težko je ostati konkurenčen," pravi Anton Jus, lastnik ene izmed letalskih šol v Sloveniji.

"Evropska unija in servilna Slovenija uničujeta svobodo do letenja v najbolj prvinskem smislu"

Na birokracijo opozarja tudi izkušeni pilot Aleksaner Špacapan, ki je skupaj s konstruktorjem Francom Orlando naredil lastno šolsko letalo flamingo. To letalo lahko leti pri hitrosti vsega 50 kilometrov na uro, tako da za pristanek potrebuje le 25 metrov, omogoča pa tudi letenje s hitrostjo 360 kilometrov na uro. Ključ je v odlični aerodinamiki, za katero je bil zaslužen prav Tržačan Orlando – ta je kot konstruktor sodeloval tudi z najpomembnejšimi letali Pipistrela oziroma Iva Boscarola.

"Birokracija zagotovo uničuje letalstvo. Pri učenju danes ni več najpomembnejša pedagogika, temveč pravilnost izpolnjevanja obrazcev. Inštruktor težko najde energijo, da bi vse svoje znanje prenesel na mladega pilota, ker ima toliko dela z birokracijo. Enak je primer tudi z mojim letalom, kjer smo naleteli na ogromno ovir. Evropska unija in z njo tudi servilna Slovenija uničujeta letalstvo in svobodo letenja v njenem najbolj prvinskem smislu," pravi Špacapan.

Boscarol: Če ne bi bila zakonodaja tako toga, bi bilo pilotov med Slovenci še več

Slovenija ima tudi v gospodarskem smislu zelo pomembnega akterja. Ajdovski Pipistrel je samo letos z indijsko vojsko sklenil pogodbo o dobavi 194 ultralahkih letal virus SW 80 guard. Posel je največji v zgodovini Pipistrela, ki je na primer novo proizvodno halo že začel graditi tudi blizu italijanske Gorice.

"Strog nadzor sicer vpliva na varnost in posledično imamo v Sloveniji raven letenja postavljeno zelo visoko, toda osnova varnosti se začne in konča v glavi posameznega pilota," nam je že pred leti razložil Ivo Boscarol, svetovno znani proizvajalec ultralahkih letal iz Ajdovščine. Letno jih proda več kot sto. Boscarol dodaja, da je navdušencev za letenje v Sloveniji veliko, a število letal stagnira. Marsikaj bi bilo lahko drugače, če zakonodaja ne bi bila tako toga. Na Poljskem taka letala letijo tudi ponoči, v Italiji in še kje ne potrebujejo servisne knjižice. Če Italijan na motorju zamenja svečke, to nikogar ne zanima, pri nas pa bi moral opraviti celoten postopek.

Ker italijanska letala nimajo svoje servisne knjižice, jih tudi ni mogoče uvoziti in registrirati pri nas. Slovencem so tako na voljo večinoma le nova ultralahka letala.

"Tovrstno letenje je namenjeno užitkarstvu, ki si ga pilot lahko privošči. To je zelo krasen in tudi vse bolj varen šport. Osebno sem pričakoval še večji razvoj, a zaradi toge zakonodaje in pomanjkanja šol se to še ni zgodilo," dodaja Boscarol.