Četrtek,
12. 10. 2017,
11.51

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,93

22

Natisni članek

Natisni članek

gorivo bencin dizel električni avtomobili hibridni avtomobili

Četrtek, 12. 10. 2017, 11.51

7 let, 1 mesec

Tudi Slovenija bo prepovedala avtomobile na bencin in dizel

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,93

22

Gorivo | Foto Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Vlada je na današnji seji potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Dovoljena meja izpusta CO2 pri novem avtu bo namreč 50 gramov na prevoženi kilometer. Lahko bencinski ali dizelski motorji dosežejo tak tehnološki preboj?

Kot je vlada zapisala na Twitterju, bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov, kar pomeni skupno 200.000 vozil. Lani je bilo v Sloveniji 227 polnilnic za električna vozila, leta 2020 jih bo država potrebovala 1200, leta 2025 7000 in leta 2030 kar 22.300, ugotavljajo na vladi.

Predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji tako med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avtomobila manjši od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

Vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender je v izjavi za medije ocenil, da je strategija sicer zelo ambiciozna, vendar pa ne preveč, saj si v vladi želijo, da bi Slovenija do leta 2030 postala država z zelenim prometom, kjer ne bo vsak v svojem avtu, vozila pa bodo morda že avtonomna.

Predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji tako med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avtomobila manjši od 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

"Takšnih avtomobilov z običajnimi motorji, kot so danes, takrat ne bo več mogoče prvič registrirati," je pojasnil Žlender. V primeru tehnološkega preboja pri motorjih z notranjim izgorevanjem, če ti ne bodo ne več kot 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, pa bodo ta vozila sprejemljiva z vidika in prometa.

Strategija v ospredje postavlja električna in hibridna vozila 

Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od sto gramov ogljikovega dioksida na kilometer.

"To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi," meni vlada.

Žlender: Strategija sicer zelo ambiciozna, vendar ne preveč

Vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender je v izjavi za medije ocenil, da je strategija sicer zelo ambiciozna, vendar pa ne preveč, saj si v vladi želijo, da bi Slovenija do leta 2030 postala država z zelenim prometom, kjer ne bo vsak v svojem avtu, vozila pa bodo morda že avtonomna.

Vlada se je, kot je izpostavil, zavezala, da bo s spodbudami, subvencijami in morda tudi omejitvami ravnala v skladu s strategijo. Avtomobilske tovarne, ki dajo nekaj nase, so že razglasile, da bo leto 2025 prelomno in so si leto 2030 zadale za nove tehnološke rešitve. "Mislimo, da bo razvoj na tem področju skokovit," je dodal.

Električni avtomobili niso le modna muha. Danes so sicer nepogrešljivi del strategije avtomobilskih proizvajalcev, s katerimi ti sledijo zahtevanim ciljem glede zniževanja povprečnega izpusta CO2. Vsak prodani električni avtomobil zmanjša izpust CO2 celotne prodajne flote posamezne znamke. Električni avto pa istočasno postaja tudi osrednji del strategije držav, ki morajo prav tako slediti s strani Evropske unije sprejetim direktivam glede zniževanja toplogrednih plinov.
Koliko električnih vozil prodajo trgovci, koliko imajo testnih vozil za stranke?

Renault je letos do konca avgusta v Sloveniji prodal 66 električnih vozil, od tega 52 zoejev. Celotno prodajo so v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojili. Neuradno bodo nekaj prenovljenih električnih kangoojev dostavil tudi slovenski pošti. V Sloveniji imajo šest pooblaščenih trgovcev za električna vozila, ki imajo tudi testna vozila.Uspešen je v Sloveniji tudi BMW, ki je do konca avgusta letos na slovenske ceste pripeljal novih 63 modelov i3.

Tudi BMW je izbral tri tako imenovane "i" salone (Ljubljana, Kranj, Maribor) in jih opremil s testnimi modeli.Konkurenco na trgu električnih avtomobilov je letos popestril Hyundai. Uspeli so prodati vse razpoložljive električne ioniqe, kar pomeni 11 vozil. Nekaj dodatnih jih bodo dobavili in tudi prodali do konca leta. Hyundai ima za vse trgovce na voljo eno testno vozilo.Volkswagen je letos zaradi prenove e-golfa prodal šele 12 vozil, ta številka pa se bo do konca leta predvidoma še povečala.

Skupno bo letos predvidoma na slovenske ceste zapeljalo 45 novih električnih volkswagnov. To bi pomenilo podvojitev lanske prodaje. Uvoznik znamke ima trenutno na voljo štiri testna vozila, kmalu pa bodo za svoje trgovce registrirali dodatnih 18 testnih e-golfov. S tem bodo vstopili v drugo fazo elektrifikacije svoje trgovske mreže, s katero želijo pospešiti izvajanje testnih voženj in promocijo elektromobilnosti.