Titova ladja Vis na dno Jadrana ali kot turistična atrakcija ob slovenski pomol?

Medulinski svetniki si od potopljene ladje obetajo zanimanje potapljačev

Potopitev nekdanje admiralske ladje in pozneje jahte (skonstruirali so jo kot poveljniško ladjo jugoslovanske ljudske armade), s katero je pogosto plul tudi Tito s svojimi gosti, je bila tej 58 let stari ladji zapovedana že lani poleti. Pred dnevi so njeno usodo očitno zapečatili občinski svetniki v Medulinu pri Puli, ki so lastniku ladje Arsenu Brajkoviću podelili tudi 20-letno koncesijo za uporabo ladje na morskem dnu in ponujanje turistične ponudbe za potapljače. Na dno jo bodo pri Kamenjaku predvidoma poslali do poletja.

Njena lokacija bo okrog 300 metrov od obale, zgornja paluba pa bo na globini okrog 32 metrov. Tako bo dosegljiva tudi potapljačem začetnikom.

Brajković je ladjo kupil od črnogorske vlade in jo je sprva hotel obnoviti v luksuzno plovilo, a ni dobil bančne podpore in je zato te namere opustil. Ker ladja, ki že nekaj let miruje v Puli, ravno tako prinaša redne stroške vzdrževanja, je potopitev brez novega vlagatelja očitno najlažja rešitev.

Mnogi potopitvi nasprotujejo

Medtem ko so v medulinski občini navdušeni nad novim projektom, od katerega si obetajo porast povpraševanja in podaljšanje turistične sezone, so mnogi ljubitelji ladjedelstva ob Jadranski obali nad načrti ogorčeni. Gre namreč za ladjo, ki je ne glede na ideološke delitve del tukajšnje zgodovine.

Leta 1956 so jo izdelali v ladjedelnici v Uljaniku. Dolga je 58 metrov, široka 8,7 metra in ima tri metre ugreza. Njen izpodriv znaša 670 ton.

Portorožan z 38-letnimi izkušnjami dela na ladjah ponudil brezplačno pomoč pri restavriranju

"Sam bi jo bil pripravljen pomagati obnoviti zastonj, če bi se le našel nekdo in jo kupil. Mislim, da se je zanjo v preteklosti omenjala cena 190 tisoč evrov," pravi Portorožan Slavko Franca, danes upokojeni nekdanji ladijski strojnik tehnik. V svojem življenju je 38 let v tej funkciji preživel na različnih ladjah.

"Ladja Vis je čudovit primerek zgodovine in bi lahko bila na primer v Kopru velika atrakcija. Tja letno s turističnimi ladjami pripluje okrog 60 tisoč obiskovalcev. Ladja bi lahko bila nekakšen plavajoči muzej. Upam, da se bo v Sloveniji našel vlagatelj, ki bi omogočil rešitev ladje. Po mojem mnenju ladja spada na površje morja in ne pod njega. Dokler je ne potopijo, je taka prihodnost po mojem mnenju mogoča," dodaja Franca.