Raziskava Evropske komisije: Slovenija transportno na dnu Evrope

Evropska komisija pri Sloveniji izpostavlja relativno veliko število polnilnic za električne avtomobile.

Evropska komisija je pred dnevi objavila poročilo o uspešnosti držav članic pri izpolnjevanju različnih nalog na področju transporta, prometa in mobilnosti. Slovenija se je pričakovano znašla na repu razpredelnice, saj je med 28 državami članicami zasedla 24. mesto. V zadnjih dveh letih je Slovenija na tej lestvici nazadovala za deset mest.

Katere so prednosti in pomanjkljivosti Slovenije?

Raziskava je pri Sloveniji izpostavila nadpovprečno število polnilnic za električne avtomobile in malo zapravljenega časa v prometnih zastojih, opozorila pa na majhen delež žensk, zaposlenih v transportnih panogah, in zelo majhen delež vozil z alternativnimi pogonskimi viri. Na tem področju smo celo na samem repu držav članic.

Evropa Slovenijo opozarja na majhno konkurenčnost na področju tovornega in potniškega železniškega prometa, prav tako na stanje železniške infrastrukture. Celoten sistem javnega prevoza je raziskava ocenila pozitivno, v sam vrh EU spadamo po razvoju cest za mrežo TEN-T. Ta je v Sloveniji namreč že skoraj povsem končana.

AMZS kritična do Agencije za varnost prometa

Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Robert Štaba je opozoril, da tudi število umrlih na slovenskih cestah v zadnjih dveh letih kaže na prekinitev pozitivnega trenda. Po podatkih AMZS je tako med 1. januarjem in 3. novembrom letos umrlo že 117 ljudi, kar je 11 več kot v enakem obdobju lani in celo več kot v vsem letu 2014 (108).

Štaba vzrokov za poslabšanje prometne varnosti ne vidi le v dejavnikih, kot je policijska stavka ali vožnja pod vplivom alkohola, pač pa tudi v sistemskih pomanjkljivostih. Odgovornost bi po njegovem mnenju moral prevzeti ali minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ali organ, ki je bil za zagotavljanje prometne varnosti ustanovljen, torej JAVP.

Agenciji Štaba očita zlasti pasivnost. JAVP je bila po njegovih besedah že leta 2013 seznanjena s policijskim poročilom o več kot 4.000 ponarejenih vozniških dovoljenjih, skoraj 3.000 spornih zdravniških spričevalih in več kot tisoč spornih odobritvah tehnične brezhibnosti vozil. Po prepričanju Štabe bi agencija lahko vsaj skušala vplivati na pristojne, naj sistemsko rešijo problematiko, ne pa da nezadostno usposobljeni vozniki še vedno vozijo po slovenskih cestah.

Direktorica AMZS Lucija Sajevec je med drugim opozorila na neurejene razmere oz. na nelojalno konkurenco v šolah vožnje. Te ponujajo tudi zelo poceni šolanje, kar pa mnogokrat ne zagotovi ustrezne ravni kakovosti. Podoben boj za stranke se bije tudi pri tehničnih pregledih, je dodala.

Število nesreč na slovenskih cestah letos ponovno narašča, stanje pa se ne izboljšuje niti na ravni Evropske unije. Foto: STA ,

Na vrhu Nizozemci, povsem na dnu Romuni

"Evropska komisija je žal le potrdila stanje, na katerega nevladne organizacije, ki se ukvarjamo z varno mobilnostjo in prometno preventivo, ter številni strokovnjaki opozarjamo že dve leti. Neodgovornost pristojnih se odraža v vse večjem številu smrtnih žrtev na naših cestah," poročilo komentirajo pri nevladni organizaciji AMZS, kjer so bili že večkrat ostri do uspešnosti prometno-varnostne koalicije v Sloveniji. To vodi in koordinira Agencija za varnost prometa (AVP), v njej pa sodelujejo tudi policija in pristojna ministrstva.

Transportno najrazvitejši so Nizozemci, Švedi, Nemci in Avstrijci. Slabše od Slovenije so se uvrstile Bolgarija, Estonija, Hrvaška in Romunija.

Število cestnih žrtev ostaja velik izziv Evrope

Evropske ceste so med najvarnejšimi na svetu, število umrlih na leto pa stagnira. Tako je realno stanje daleč od začrtanih ciljev Evropske komisije, ki je želela število žrtev do leta 2020 prepoloviti. Tudi v Sloveniji se bo letos število umrlih na cestah povečalo že drugič zapored.