Predsednik AŠ2005: Avtomobilsko dirkanje želimo poceniti

 Avtomobilski šport se v Sloveniji ponaša z rekordnim številom izdanih licenc, a se spopada tudi z mnogo izzivi. Marsikaterega si Slovenija deli tudi s širšo problematiko visokih stroškov, ki jih želi FIA znižati. Rado Raspet je kot predsednik slovenske zveze AŠ2005 tudi član "upravnega" odbora WMSC pri FIA.

Kako bi ocenili prvi del letošnje tekmovalne sezone?

Iz tekmovalnega vidika lahko sezono do zdaj ocenim kot zelo dobro. Še nikoli ni bilo toliko licenc in športnih funkcionarjev. Skupaj z dnevnimi licencami bi lahko letos našteli okrog 600 tekmovalnih licenc.

Reli Vipavska dolina je privabil tri voznike iz svetovnega prvenstva, v Velenju je bilo na štartu kar sto posadk. Tako število je resnično zelo dobro in tudi ko gledamo nekatere dirke državnih prvenstev v razvitih državah zahodne Evrope, imajo redki na štartu več kot po 60 ali 70 posadk. Izjemi navzgor sta morda Italija ali Češka. Veseli tudi dejstvo, da sem na reliju v Velenju lahko istočasno gostil še predsednika dveh sosednih zvez, to je hrvaške in madžarske zveze. Tudi taka sodelovanja so pomembna, saj se naše športne poti pogosto križajo.

Opening of the second 2022 World Motor Sport Council meeting with Deputy President for Sport @robertreidwrc and WMSC Members at the @FIA headquarters in Paris today pic.twitter.com/oRDkTWTskW

— Mohammed Ben Sulayem (@Ben_Sulayem) June 29, 2022

Raspet: Seveda si želimo tudi mednarodnih uspehov naših voznikov, saj to vpliva tudi na uvrščanje naše zveze pod okriljem FIA in vpliva tudi na količino sredstev z njihove strani. Lani je tak mednarodni status pripeljal Aleš Prek z odličnimi vožnjami v evropskem gorskohitrostnem prvenstvu. Veseli tudi nedavna zmaga Roka Turka na reliju za evropski pokal, ki se mu je lani izmuznila v Novi Gorici. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Koledar pri reliju in gorskih dirkah je natrpan in očitno je interes organizatorjev velik?

Gorske dirke so na zgornji meji, v reliju razmišljamo o uvedbi treh različnih koeficientov. Želja je seveda dobiti še kakega organizatorja v Sloveniji, da poti v tujino sploh ne bi bile več potrebne. Nekateri predeli Slovenije še niso zastopani, predvsem tu mislim na Štajersko, morda celo Prekmurje.

Seveda si želimo tudi mednarodnih uspehov naših voznikov, saj to vpliva tudi na uvrščanje naše zveze pod okriljem FIA in vpliva tudi na količino sredstev z njihove strani. Lani je tak mednarodni status pripeljal Aleš Prek z odličnimi vožnjami v evropskem gorskohitrostnem prvenstvu. Veseli tudi nedavna zmaga Roka Turka na reliju za evropski pokal, ki se mu je lani izmuznila v Novi Gorici. Toda to je le prvi korak, saj morajo ambicije biti višje. To bo naloga vseh nas, da postopno naredimo nek ustrezen okvir in temelje ter da bodo realni tudi bolj ambiciozni športni programi v vsaj evropskem merilu.

Se kaj premika glede dirkališča?

Pri gorskih dirkah je položaj kar stabilen, julija nas na Gorjancih čaka tista prva prava dirka. Pri krožnih se seveda še vedno marsikaj vrti okrog dirkališča, ki ga nimamo. Letos nas bo obiskal novi predsednik FIA Mohammed Ben Sulayem in poskušali bomo organizirati srečanja z odgovornimi na državni ravni. Upam, da bomo tudi pri novi vladi dobili dobrega sogovornika in da se bo lahko kaj premaknilo z zdajšnje mrtve točke. Navsezadnje je bil zdajšnji premier prek družbe GEN-I v preteklosti že večkrat pokrovitelj relija Nova Gorica.

V družbi Anne Nordquist, podpredsednice FIA za Evropo, in Davorina Štetnerja, predsednika hrvaške zveze HAKS, na reliju za svetovno prvenstvo na Hrvaškem. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Foto: Iztok Franko Kako ste zadovoljni z dozdajšnjim napredkom oziroma vsem tistim, kar ste kot predsednik AŠ2005 lahko storili?

Delo predsednika AŠ2005 in tudi izpolnjevanje osnovnih načrtov iz moje kandidature je seveda tek na dolge proge. Težko je čez noč narediti velike stvari, vseeno pa z manjšimi koraki delamo precej pomembne spremembe. Izboljšali smo javno prepoznavnost zveze in našega športa, kar je eden najpomembnejših dejavnikov razvoja panoge. To je povezano tudi s prej omenjenimi željami, da bi ustvarili pogoje za mednarodno še uspešnejše tekmovalce. Na področju javne in medijske podobe še nismo na koncu poti in čaka nas še kar nekaj pomembnih odločitev. Osebno imam okvirne dogovore z nekaterimi pokrovitelji. Toda obenem bomo morali še letos uskladiti določene stvari glede statuta zveze, saj sam kot predsednik in tisti, ki bo zagotovil sredstva in v vmesnem obdobju vskočil tudi s svojim vložkom, tu pričakujem določeno stabilnost delovanja. Nekatere stvari moramo še razčistiti in to verjamem, da se bo zgodilo še letos do jeseni.

Avtokros bi lahko bil cenovno dostopna vstopna točka v svet avtomobilskega športa. V Sloveniji imamo za zdaj zanj en poligon. Foto: Gregor Pavšič

Adrenalinska izkušnja ob Nikolayju Gryazinu, enem najhitrejših voznikov v razvrstitvi WRC2. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Letos ste postali član odbora WMSC pri FIA, kakšni so vtisi do zdaj in kaj se nam obeta? 

Smo zanimiva druščina, ki je tudi meni osebno precej odprla oči in doživel sem še neko drugo raven avtomobilskega športa na tisti najvišji ravni. Sem tudi v finančni komisiji FIA, kjer smo trije člani WMSC. Lani je imela FIA izgubo 25 milijonov evrov in zdaj postavljamo nov sistem. Velik poudarek bo na delno električni prihodnosti. Če bi FIA v reliju ustanovila dodaten razred za električne avtomobile, je ena izmed največjih avtomobilskih organizacij pripravljena vstopiti v šport z vsemi svojimi znamkami.

Eden od ciljev je znižati nakupne cene dirkalnikov Rally5, da bi bile cene le še okrog 30 tisoč evrov, in najbrž tudi vpeljati še dodatni razred za najcenejše avtomobile. Prav tako bi radi znižali stroške v kartingu, da bi ta postal dostopnejši, pomembna tema pa bo tudi uveljavitev cenejše različice crosskartov za avtokros. Stroški bodo nizki, vsi bodo imeli 600-kubične motorje iz Kitajske, izdelovalo pa se jih bo lokalno. Tak crosskart bi lahko s ceno okrog 12 tisoč evrov pritegnil veliko mladih, temu pa bi lahko dodali še cenejšo različico za najmlajše.

Omenili ste že, da boste pomagali pri kandidaturi relija Nova Gorica za evropsko prvenstvo. Kako realni so ti načrti?

Z AMD Gorica zelo dobro sodelujemo in sami imajo veliko željo po preboju v evropsko prvenstvo. Letos sem se že srečal s Simonom Larkinom, ki je eden ključnih menedžerjev promotorja WRC in ERC. Po njegovih besedah se bodo prihodnje leto iz evropskega prvenstva poslovili trije reliji, problematični so predvsem Azori, Kanarski otoki in še en reli na Portugalskem. Larkin bo letos tudi prišel v Novo Gorico. Geografski položaj relija je odličen, saj imamo bližino Avstrije, srednje Evrope s Češko in podobno. Novogoričani že zdaj sodelujejo z italijansko zvezo ACI, da bi eno ali dve preizkušnji izpeljali prek meje v Italiji. Obeti so dobri in upam, da bo uspelo.