Pobudo 50 minut podprla tudi Mestna občina Maribor

"Pobuda je odprla pomembno vprašanje centraliziranosti Slovenije in z njo povezanega cestnoprometnega kolapsa, ki Mariborčane, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v izrazito podrejen položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora," je opozoril predsednik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar.

V skladu z načeli trajnostnega razvoja si je po njegovih besedah treba prizadevati predvsem za izboljšanje železniške povezave, a ne le za tovorni, temveč tudi potniški promet, ki je trenutno daleč od standardov sodobnih evropskih držav.

Ne bosta pridobila le Maribor in Ljubljana

Rotar je na današnji novinarski konferenci v Mariboru opozoril, da z izboljšanjem povezav med največjima mestoma v državi ne bosta pridobila le Maribor in Ljubljana, ampak celotna severovzhodna Slovenija. Njihova stranka bo zato poskušala pridobiti podporo pobudi v vseh lokalnih samoupravah. Začeli bodo z mariborskim in ljubljanskim mestnim svetom, kjer ima Lista kolesarjev in pešcev svoje predstavnike.

Avtomoto Štajerci siti zastojev: iz Maribora do Ljubljane želijo v 50 minutah

Podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved je vesel, da so se aktivirali državljani in tudi oni opozorili na problem dolgotrajne vožnje v Ljubljano, ki v centralizirani državi predstavlja veliko težavo. Kot je dejal, so sami pobudo za hitrejšo železniško povezavo že predstavili ministroma za infrastrukturo in okolje Alenki Bratušek in Simonu Zajcu ter evropski komisarki za promet Violeti Bulc, ki so po njegovih besedah prisluhnili z zanimanjem, na nadaljnje korake pa še čakajo.

Po besedah Medveda bi bilo treba takoj začeti postopke umeščanja hitre železniške povezave v prostor, saj ta ideja ni nova. Verjame, da je za ta projekt mogoče pridobiti tudi sredstva EU.

Štajerska avtocesta je močno obremenjena

Josip Rotar in Mateja Ratej Foto: STA , Prvopodpisana pod državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano Mateja Ratej je danes ponovila, da je štajerska avtocesta kot del prometnega koridorja med vzhodno in zahodno Evropo močno obremenjena, zlasti ob daljših praznikih v tujini in v poletnem počitniškem obdobju. Prometne nesreče so vse pogostejše in posledično tudi večkilometrski zastoji, ki pot, sicer dolgo le 133 kilometrov, podaljšajo na več ur.

Podpore politike je zelo vesela. "Vsaka državljanska pobuda, ki ji kmalu ne sledi aktivnost političnih akterjev, je mrtva črka na papirju, zato sem vesela tega mostu med našo pobudo in Mestno občino Maribor," je dejala.

Pobudo so spisali raziskovalci in profesorji s področja humanistike in družboslovja, ki poklicno delujejo v Mariboru in Ljubljani. "A ni šlo zgolj za naše osebne zgodbe, temveč za stanje, ki smo ga kot humanisti in družboslovci detektirali v družbi. Nezadovoljstvo je že dlje časa in se v času poletnih mesecev zelo skoncentrira. Odločili smo se, da artikuliramo ta problem ter ga ponudimo v javno razpravo in seveda ukrepanje političnim akterjem," je dodala.

Ponovila je, da je ureditev ustrezne prometne povezave med največjima mestoma v državi predvsem naloga države, zato bi se morala ta takoj lotiti reševanja problema. Na kakšen način ga bodo rešili, je po njenih besedah stvar stroke. V vsakem primeru pa bi bilo treba do konca leta pripraviti akcijski načrt za skrajšanje poti med mestoma, kar so tudi zapisali v pobudi, ki so jo na začetku tega tedna naslovili na vlado.