Občina, ki je rekla ne avtobusnemu prometu, zagnali so mobilnost nove dobe

Iz Ljubljane bi se resda skoraj hitreje pripeljali v Benetke kot v Radlje ob Dravi, a kljub slabi cestni povezavi Koroške z osrednjo Slovenijo so prav v tej občini začeli uvajati zanimiv koncept celotne rešitve za mobilnost na lokalni ravni. Odpovedali so se linijskim avtobusom in vse prevoze preselili na električne kombije, napredno aplikativno rešitev in tudi prevoze na klic. 

Projekt FURA Radlje združuje šolske prevoze (FURA Šolska), prevoze na zahtevo (FURA Klic) in krožno linijo (FURA Runda) v enoten, digitalno podprt sistem, ki ga v celoti poganja flota devetih Toyotinih električnih kombijev proace verso. Zasnova temelji na rešitvi Toyota GO, ki jo Toyota v Sloveniji razvija kot prilagodljiv model pametne mobilnosti za različna okolja, od urbanih središč do manjših skupnosti. Storitev že poznamo v občinah Krasa in Brkinov ter tudi iz Triglavskega narodnega parka, v Radljah pa so še nekoliko prilagodili programsko opremo in zajeli več storitev. 

Ob koncu delovnega dne v kombijih ostane še polovica električne energije. Foto: Mitja Verdnik, Video Verdnik

Župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik: "V Radljah ob Dravi smo pripravljeni na prihodnost. Znamo združiti zakonodajne obveznosti, digitalne tehnologije in zelene vire energije v nekaj, kar ljudem olajša vsakdan in jim vrača občutek pripadnosti." Foto: Mitja Verdnik, Video Verdnik

Devet kombijev in deset voznikov

Radeljsko krožno linijo sestavlja 17 postaj, kjer prevozi načeloma potekajo zunaj šolskega urnika. Vsak dan obstoječa vozila prevozijo 144 osnovnošolskih otrok, ki jih peljejo v matično in še dve podružnični šoli. Vse otroke morajo razvoziti po 20 različnih linijah. Zjutraj so priljubljeni prevozi občanov do bližnje železniške postaje v Vuhredu, ki tako za prevoz do vlaka ne potrebujejo svojega avtomobila. 

Za prevoze skrbi javno podjetje Kič, ki je zaposlilo enajst oseb, od tega deset voznikov in vodjo izvedbe prevozov. Po dozdajšnjih izkušnjah so električni kombiji zlahka kos dnevni potrebi po kilometru, saj konec delovnega dne zaključijo še s približno pol preostale energije v bateriji. 

Prvi mesec delovanja so rezultati spodbudni

Projekt so v radeljski občini avgusta letos najprej zagnali testno. Avgusta so sistem uporabili 203 potniki, našteli so tudi 31 rezervacij za prevoze na zahtevo. S septembrom so v sistem vključili še šolske prevoze. Septembra so zagnali tudi uradno različico aplikacije Fura Radlje, doslej se je vanjo registriralo 290 uporabnikov.

Prvi rezultati projekta, ki jih je predstavil Anton Potnik, direktor javnega podjetja KIČ, so spodbudni. Avgustovsko testno obdobje je pokazalo visoko zanimanje prebivalcev: FURA Runda je prepeljala več kot 200 potnikov, storitev FURA Klic pa je zabeležila 31 rezervacij. Po uradnem zagonu 1. septembra se je v aplikacijo FURA Radlje registriralo že 319 uporabnikov, med njimi 63 starejših s kartico FURA 65+, ki jim omogoča brezplačne vožnje. 

Zanimivi so prevozi otrok, a tudi drugih občanov – na primer do železniške postaje v Vuhredu

V zgolj dveh tednih je bilo opravljenih več kot 30 rezervacij za Klic, Runda pa je prepeljala 108 potnikov. Posebej opazen je porast uporabe omenjene povezave Radlje–Vuhred, saj je že 40 potnikov v septembru izkoristilo novo možnost povezave z železniško postajo. Natančnejši podatki o delovanju sistema bodo znani prihodnji mesec, ko bodo zbrali celotne podatke prvega meseca delovanja sistema.

Župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik je ob tem poudaril, da projekt presega zgolj prevoze: "Radlje ob Dravi smo prva občina, ki je tradicionalni šolski prevoz preoblikovala v hrbtenico mobilnosti za vse. S tem odgovarjamo na vsakdanje izzive naših občanov: od varnega prihoda otrok v šolo do večje samostojnosti starejših in podpore družinam. FURA Radlje pomeni finančno vzdržnost, saj omogoča bolj predvidljivo načrtovanje proračuna, dostopnost za vse generacije in okolju prijazno rešitev, ki nas povezuje tudi z javnim prometom. Dokazali smo, da se da in da lahko tudi manjša občina orje ledino na področju mobilnosti in postane zgled drugim."
 
O potencialu finančne plati projekta bodo vsi vpleteni lažje govorili čez nekaj tednov, ko bodo imeli podrobnejši vpogled v celotno statistiko uporabnikov. Občina računa tudi na finančne učinke projekta. Stroški šolskih prevozov so na letni ravni nazadnje znašali okoli 550 tisoč evrov. Nakup električnih kombijev in vzpostavitev celotnega sistema je predvsem zasluga javnega razpisa Eko Sklada, ki je prispeval 80 odstotkov sredstev – 300 tisoč evrov. Preostalih sto tisoč evrov je občina prispevala sama. 

Bodo Radljam pri mobilnosti na klic sledile tudi druge občine?

Po Potnikovih besedah se dozdajšnji ponudniki linijskih prevozov (z avtobusi) na novo ponudbo niso odzvali in tudi niso nižali cen. Novi sistem občinskega javnega prevoza je tudi posledica vse višjih stroškov javnega prevoza, še posebej tistega za osnovnošolske otroke, za katere so zakonsko obvezujoči. Ali bodo po zgledu radeljske občine podobni lokalizirani prevozi na klic postali zanimivi tudi drugje po Sloveniji, bo pokazal čas. Prav gotovo bo marsikateri župan z zanimanjem pogledal izsledke mobilnostnega projekta na Koroškem.