Kdo so vodilni vulkanizerji v Sloveniji in kdo vse lahko služi z menjavo gum

Ponovno čas za obisk vulkanizerjev

Na vulkanizerje se vsi najpogosteje spomnimo okrog 15. novembra, ko se začne zakonsko obvezna uporaba zimske opreme v avtomobilih. Že v nedeljo zjutraj bodo morali imeti vsi avtomobili predpisano opremo, torej ali zimske pnevmatike z oznako M+S ali pa letne pnevmatike s pripadajočimi verigami pravilnih dimenzij v prtljažniku. V sredini novembra je povpraševanje po njihovih storitvah najpogostejše, enako pa velja tudi v dneh, ko vremenoslovci napovedo prve snežne padavine.

Z vulkanizerstvom se posredno ukvarja veliko družb, specializiranih pa je le kakih 200

Vulkanizerstvo je sicer splošni pogovorni izraz za dejavnosti, ki pri podjetjih združujejo različne šifre dejavnosti. Po oceni Igorja Pipana, predsednika sekcije vulkanizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije, je v Sloveniji poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo vsaj z eno izmed teh dejavnosti, okoli dva tisoč.

Sodeč po podatkih iz leta 2013 je družb, ki jim je vulkanizerstvo glavna dejavnost, približno 200. Takrat so namreč na OZS uvedli prostovoljno članstvo, zato se njihovi podatki od realnega stanja na trgu lahko razlikujejo.

"Zaradi vsega navedenega je bil v preteklih letih trend naraščanja velik, po letu 2013 pa je število subjektov, ki so zaprosili za izdajo obrtnih dovoljenj za to dejavnost, precej upadlo. V Sloveniji lahko štejemo za velik obrat že takega, ki zaposluje več kot pet delavcev. Taki, ki bi imeli več kot deset zaposlenih vulkanizerjev, so zelo redki. Velika večina je samozaposlenih, okoli tretjina pa zaposluje enega ali dva delavca," pravi Pipan.

"Registrirana dejavnost še ne pomeni, da lahko vulkanizerske storitve opravlja v praksi"

Dejavnosti, ki se dotikajo dela vulkanizerjev, lahko teoretično registrira vsak. Kot poudarja Pipan, pa mu to ne daje pravice, da to dejavnost v praksi tudi izvaja. Za nekatere dejavnosti je treba namreč izpolniti prostorske, izobrazbene ali okoljske pogoje, brez dovoljenja OZS pa dejavnosti ne sme izvajati.

Kdor na primer izvaja dejavnost "popravilo, montaža in zamenjava zračnic in plaščev, uravnoteževanje koles", opravlja obrtno dejavnost in od leta 2013 mora zanjo izpolnjevati tudi izobrazbeni pogoj.

"Tega v skladu s pooblastilom države preverjamo na OZS in tistemu, ki ga izpolnjuje, izdamo obrtno dovoljenje. Tisti, ki so to dejavnost imeli registrirano že pred letom 2013, pa so obrtno dovoljenje pridobili po uradni dolžnosti. Subjekt, ki nima obrtnega dovoljenja, opravlja to dejavnost na črno," poudarja Pipan.

Agresivni popusti predvsem na strani manjših zasebnikov, ki s takimi cenami težko preživijo

Sekcija vulkanizerjev je že pred časom za storitve pripravila predlog priporočenih cen storitev, na trgu pa pogosto prihaja tudi do zelo agresivnih popustov in posledično nižjih cen. Pipan pravi, da se na sekciji zavedajo problematike nizkih cen vulkanizerskih storitev in da se te na trgu najpogosteje pojavljajo v obliki kuponov ali bonov.

Za tiste, ki nudijo najbolj agresivne popuste, so pri sekciji vulkanizerjev v povprečju ugotovili:

- ponudnik je običajno registriral dejavnost pred kratkim (slabo pozna ali ne pozna konkurence na trgu),

- v mnogih primerih nima obrtnega dovoljenja (torej tudi ne pozna pravil stroke in jih ne upošteva),

- oglaševanje mnogokrat zavaja potrošnike,

- stranke, ki so koristile storitev, so avtoserviserja/vulkanizerja obiskale le takrat, ko je ponujal ugodnost "bon" ali "kupon" – običajno le za storitev, ki je bila na "bon" ali "kupon", in praviloma niso koristile nobene dodatne usluge ali storitve,

- ko se je ponudba iztekla, je bilo konec povpraševanj po storitvah pri tem avtoserviserju/vulkanizerju,

- kar nekaj ponudnikov, ki so v preteklosti ponujali ugodnost "bon" ali "kupon", danes na trgu ne obstaja več (so z dejavnostjo prenehali).