Sreda, 19. 2. 2020, 4.02
4 leta, 9 mesecev
Oblika letečega krila
Drzna vizija Airbusa: nova realnost ali le sanje inženirjev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
1
Odkar so v petdesetih letih prejšnjega stoletja komercialni poleti postali stalnica, se je do danes marsikaj spremenilo. Na sedežih je manj prostora, letala so postala varnejša, videli smo vzpon in propad zaslonov, vgrajenih v vzglavnike sedežev, in navsezadnje – letalski promet je omogočil bistveno hitrejši ter predvsem cenejši prevoz po svetu. Nekaj pa se v sedemdesetih letih ni spremenilo, to je oblika letal. A tudi dolgemu trupu so očitno šteti dnevi, saj so pri Airbusu predstavili prototip novega letala.
Prototip so že poslali na nebo, a to je šele pričetek podrobnejših testov.
Na letalskem salonu v Singapurju je francoski Airbus predstavil nov model letala, ki bi lahko s pomočjo nove oblike za dvajset odstotkov zmanjšal porabo goriva. Letalo z imenom maveric (okrajšava za Model Aircraft for Validation and Experimentation of Robust Innovative Controls, vzorčno letalo za potrjevanje in preizkušanje robustnih inovativnih kontrol) je najnovejši poskus proizvajalcev, da izdelajo potniško letalo v obliki letečega krila.
Vsi si želijo posnemati bombnik B-2
Maveric želi zamegliti linijo med trupom in krili. Oblika letečega krila ustvari vzgon skozi celotno površino letala in ne le pod krili. To pomeni, da je znatno izboljšana aerodinamika, kar prinaša manjšo potrebo po moči motorjev. V industriji, kjer se učinkovitost v največji meri izboljšuje le z nadgradnjami motorjev in še te se v največji meri računajo med enim in dvema odstotkoma, je dvajsetodstotni prirastek v učinkovitosti resnično revolucionaren. Inženirji so motorje pri konceptu maveric postavili na rep letala, zato so zmanjšali glasnost ter hkrati odprli možnost za različne pogonske opcije. Pri Airbusu so zaradi takšne postavitve motorjev omenjali celo možnost hibridnega ali električnega pogona.
Kaj sprememba oblike pomeni za potnike? Manj sedežev bo imelo okno, a zaradi drugačne razporeditve več prostora in hkrati tudi možnost večjega števila sedežev v eni vrsti. Drugačna zasnova prinaša tudi več prostora za gibanje na letalu.
Tako si je letalo prihodnosti zamislil Airbus.
B-2 je najdražje letalo v zgodovini, Airbus nima neomejenega proračuna
Airbus je program zagnal leta 2017 in dva metra dolgo letalo maveric s trimetrskim razponom kril je prvič poletelo lani. Gre za izredno hiter napredek, saj je tehnologija letečega krila dobro preizkušena in preverjena. Poleg vojaškega bombnika B-2, ki je v zraku že trideset let, je Nasino daljinsko vodeno leteče krilo X-48 hybrid wing body poletelo več kot stokrat, dokler ga niso leta 2012 poslali v pokoj.
A izdelati letalo, ki bo primerno za komercialno letenje, je povsem druga stvar, kot izdelati vojaški bombnik z neomejenim proračunom. B-2 je namreč najdražje letalo na svetu, vsako je stalo dve milijardi evrov, stroški pa bodo v prihodnjih letih še naraščali. Maveric zaradi drugačne oblike prinaša drugačno strukturno zasnovo, posledično večjo potniško kabino, zato je treba za te potrebe razviti novo tehnologijo za izenačevanje tlaka. Navsezadnje to niti ni največji problem, največ težav povzroča razvoj takšne tehnologije, ki ne bo prinesla dodatne mase, bo ohranila moč letala in hkrati povečala učinkovitost.
Na seznamu največjih izzivov je tudi stabilnost letala. Brez horizontalnih in vertikalnih repov, ki jih običajna letala imajo, sta ohranjanje stabilnosti in nadzor letala bistveno težja. B-2 velja za enega najslabše vodljivih letal, saj za varno letenje potrebuje nenehno računalniško nadzorovan stabilizacijski sistem. Pri Airbusu tako največ časa posvečajo ravno razvoju izboljšanja nadzora med letenjem.
Več sedežev, a manj jih bo ob oknu. Vsekakor bo prihodnost potniškega letenja precej drugačna.
Nagrada je lahko zelo visoka
Če Airbusu uspe z razmeroma normalnimi stroški razviti leteče krilo, bi bila nagrada lahko zelo velika. Prirastek učinkovitosti prihaja predvsem zaradi večjega razmerja površine, ki je izpostavljena zračnemu toku. To visoko razmerje omogoča, da se minimalizirata dva največja deleža upora, ki nastane pri dvigu in med samim letenjem.
Ta oblika letala naj bi predstavljala optimalno izbiro pri prevozu več kot štiristo potnikov, a nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za zastarelo tezo. Oblika letečega krila je idealna za manjša letala, kjer mora biti osrednji del letala bistveno ožji. Maveric sicer nima ozkega trupa letala, a kot pravijo, bi radi to letalo z enim prehodom sprva uporabljali le za regionalne polete.
Daleč je do prvih komercialnih poletov
A spreminjanje komercialnega letala ni tako preprosto, kot se morda sliši. Inženirji morajo sprva prižgati zeleno luč za strukturo in učinkovitost, nato na vrsto pridejo številni drugi vpleteni. Zeleno luč morajo prižgati še regulatorji, letališča in drugi ter oceniti kompatibilnost letala z obstoječo infrastrukturo. Na koncu šteje tudi odobritev potnikov, ki lahko zaradi strahu ali nezaupanja zavrnejo potovanja v novem letalu.
Pri Airbusu bodo predstavitveni program končali letos, druga serija raziskav bo sledila v prihodnjem letu. Francozi za zdaj niso potrdili niti okvirnega leta, kdaj bi letalo lahko začelo opravljati komercialne polete, zato nam ostane le spremljanje projekta in držanje pesti, da letalo le preide v uporabo.
1