Sto let od prve samostojne avtomobilske dirke v Sloveniji

Včerajšnji pogled na prometni vrvež Tržaške ceste, ki pelje skozi Vrhniko, je bil povsem drugačen kot na istem mestu pred sto leti. Cesta je bila takrat makadamska, avtomobilov in motociklov je bilo le za vzorec. Zato je avtomobilska dirka, na kateri so sodelovali tudi motocikli, pustila tako močan vtis. Gorska dirka na vrhniškem klancu je bila prva samostojna dirka na področju današnje Slovenije in prva dirka po koncu prve svetovne vojne. Slovensko ozemlje, takrat še kot del dežele Kranjske pod Avstro-Ogrsko, je sicer že leta 1911 prek soorganizacije gostilo znameniti avstrijski Alpenfahrt.

Pred dobrimi sto leti je bil avtomobil še popolna novost

Prva avtomobilska dirka leta 1924 na Vrhniki je bila le vrhunec začetnega obdobja povezovanja lastnikov avtomobilov na Slovenskem. Prvi avtomobil je leta 1898 iz Dunaja v Ljubljano pripeljal grof Codelli, leta 1909 pa so se lastniki prvih avtomobilov povezali v Kranjski avtomobilski klub. Ob ustanovitvi se je vanj vključilo prvih 19 članov.

Ena izmed nalog kluba je bilo ozaveščanje ljudi o avtomobilski tehniki in privajanje na vozila, ki so že v času Codellija, sodeč po zapisih v takratnih časnikih, plašila otroke in živino. Klub je o avtomobilih ozaveščal žandarje, skrbel za prve postojanke z gorivom in obcestne znake.

Današnje prizorišče starta nekdanje vrhniške dirke iz leta 1924. Foto: Gregor Pavšič

Po prvi svetovni vojni nova država in nov avtomobilski klub

Po koncu prve svetovne vojne je nova ureditev prinesla tudi spremembe za takratne avtomobiliste na Slovenskem. Leta 1920 so v Ljubljani ustanovili Avtomobilski klub za Slovenijo, ki se je nato kmalu preimenoval v Jugoslovanski avtomobilski klub. Še isto leto so ob kampanji ob Koroškem plebiscitu priredili tudi propagandno vožnjo na avstrijsko Koroško. Prav med to vožnjo so člani dobili zamisel o novi organizaciji, ki bi znotraj takratne Kraljevine SHS združila vse avtomobilske klube.

Spomladi 1924 je ta ideja postala realnost. V Beogradu so zasnovali Avtomobilski klub Kraljevine SHS, ki je imel sedež v Beogradu, ločeni sekciji pa v Ljubljani in Zagrebu. Ljubljančani so nato še isto leto organizirali dirko na Vrhniki. Ta je potekala le enkrat, saj so že čez dve leti organizacijo preselili na znamenito staro cesto čez Ljubelj, tam so gorske dirke postale tradicionalne.

Hrupen dan na Vrhniki

Ker so bili avtomobili v 20. letih prejšnjega stoletja še vedno dokaj redki, temu primeren pa je bil počasen in redek tudi promet, je vsako avtomobilsko tekmovanje pritegnilo pozornost domačinov in drugih opazovalcev. Avtomobili so bili sicer bolj ali manj serijski.

"Vrhnika odmeva od motorskih eksplozij. Po jekgozdnatih pobočjih pošilja glasove in šume dalje, da se ponekod združujejo v veličastno in fantastično simfonijo. Kakor proslava človeškemu umu se ti zdi ta simfonija, umu, ki si je ukrotil silo narave ter jo obvladal. Mali motorji s tihim šelestom odbrze, šelest se stopnjuje v šum in brnjenje ter že ga vidiš na vrhu prve serpentine," so dirko doživeto opisovali v takratnem časniku Slovenski Narod.

Grof Anton Codelli je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil.

Motorist na makadamski cesti ugnal najhitrejšega avtomobilista

Pred sto leti je Ljubljano in Vrhniko seveda še povezoval vlak in prav z njim se je bilo najlažje pripeljati v neposredno bližino starta. Veliko se jih je pripeljalo tudi z avtomobili in motocikli, domačini pa seveda peš. Od starta do cilja so napeljali telefonsko povezavo in rezultate razglašali z megafonom. Ob progi so organizatorji pripravili dve razgledni točki.

Najhitrejši čas je med avtomobilisti postavil Josip Jurca iz Postojne, ki je z dirkalnim fordom progo prevozil v šestih minutah in devetih sekundah. Tisti dan je bil na vrhniškem klancu od Jurce hitrejši le motorist Viktor Barešič, ki je z indianom postavil za tri sekunde boljši čas.

"Dirka, ki se je začela točno ob napovedani uri, je sijajno uspela. Ves aparat je deloval brezhibno, proga je bila v izbornem stanju in dobro zastražena. Končala se je brez vsake nezgode in v popolnem redu," je poročilo z vrhniške dirke zaključil Slovenski Narod.

Vrhnika je leta 2011 z Alešem Prekom dobila evropskega gorskohitrostnega prvaka. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Popolna preobrazba športa v sto letih

Vrhniška dirka je bila šele začetek športno-avtomobilskih prireditev v Sloveniji. Gorske dirke so se nadaljevale na Ljubelju in pozneje tudi na Gorjancih. Konec 70. let je za ponovni preporod avtomobilskega športa poskrbel reli Saturnus v organizaciji istoimenske ljubljanske tovarne žarometov.

Ob stoletnici spomina na vrhniško dirko iz avgusta leta 1924 je zanimiv še en jubilej, ki nas prihodnji konec tedna čaka v Ilirski Bistrici. Tam bo namreč potekala že 30. gorska dirka, slovenska gorska dirka z najdaljšo tradicijo, ki od leta 2007 šteje tudi za evropsko gorskohitrostno prvenstvo. To je najvišja raven tovrstnega športa, tudi letos bo na prireditvi sodelovalo okrog 200 tekmovalcev.

Prav iz Vrhnike navsezadnje prihaja tudi Aleš Prek, ki je bil leta 2011 kot prvi Slovenec evropski gorskohitrostni prvak.