Daljni predhodnik renaultov masterjev in traficov je nastal leta 1945

Načrtna obnova

V leta 1944 pretežno osvobojeni Franciji se je takoj začela načrtna obnova pod vodstvom vlade, ki je breme razdelila tudi med francoske industrijske obrate. Med drugim je potrebovala tudi preprosto in robustno vozilo za prevoze ljudi in materiala. Njegov razvoj je zaupala Renaultu.

Karoserija je imela do leta 1950 lesen okvir, maska motorja pa je imela vodoravne prečke, ki so bile tedaj značilne za Renaultova gospodarska vozila.

Da bi bil njegov kombi čim bolj trdoživ in preprost za vzdrževanje, se je Renault namesto za sprednji pogon, kot Citroën pri tipu H, odločil za zadnji pogon. Hkrati je bil z zadnjim pogonom tudi bolj okreten, z razmeroma velikimi kolesi in kratko medostno razdaljo pa je bil tudi dovolj oddaljen od tal, da na od vojne uničenem podeželju ni takoj nasedel.

Zaradi omenjenih lastnosti se je 1000 kg zdel enako uporaben tako majhnim in večjim podjetjem kot tudi podeželanom, ki so z njim oskrbovali lokalne tržnice.

Renault ga je pozneje preimenoval v goelette in njegovo ponudbo razširil z mnogo izpeljankami, med drugim tudi s štirikolesno gnano različico, ki se je dobro obnesla tudi na grobem terenu.

Čeprav je nastal predvsem kot provizoričen odgovor na zahteve povojnega časa, se je 1000 kg na trgu obdržal vse do leta 1965, ko je bilo izdelanih skoraj 125 tisoč različnih primerkov.