Citroën Berlingo Multispace: Z vsakim kilometrom več bližje drug drugemu

Prve njune počitnice …

… v naravi z opremo za kampiranje. Povsem drugačna zgodba kot kratki pobegi za konec tedna v zadnjem trenutku, ko vzameš le dvoje kopalke, nekaj malega krpic za na plažo in za zvečer, brisačo in še nekaj malenkosti. Spiš pa v hotelski sobi. Zdaj je sonce že mehčalo obrise na obzorju, barve je umirjalo, predvsem pa so jutra počasi vlekla meglice med ulicami in čez travnike. Sredina septembra prinaša marsikaj, vsekakor pa umirjenost, ki je ne poživi niti mladostna sveža zaljubljenost.

Na taki preizkušnji pade marsikateri par. Takrat se prvič razkrijejo navade, potrebe po prostoru, razvade. Bo možato prenesel en kovček velikega formata samo za knjige, ki jih bo brala … kdaj že? Saj ji ne bom dal miru, veliko načrtov imam z njo … Kaj ji bo toliko čevljev? razmišlja in se trudi najbolj ravnodušno smehljati. Od kod zdaj še podloga za jogo, kovček za kozmetiko in … kaj pa je sploh to? kipi po njem in se raje obrne stran in molče kot gradbeni inženir preračunava statiko "krame", ki mora tudi čez ovinke obstati na svojem mestu.

A se šali? razmišlja ona in se mu ljubko nasmehne, ko skuša ugotoviti, čemu jima bo sekira. >Menda ne bova dreves podirala … Kaj pa je to!? kriči v njej, ko zagleda v prtljažniku črn železni kotliček. Pa čelade, neoprenska oblačila … a ne bova ležala na plaži, brala, meditirala in šla malo sem in tja? Kaj pa romantika? "Šotor?!" ji uide na glas. On navdušeno prikima, ona zlagano zaigra navdušenje. Ne, sanjam, nočem, najbrž ni za naju, komarji, vlaga … bije bitko tihih monologov. In začetno navdušenje zamenja dvom.

Še dobro, da imam tak avto, sicer bi polovica stvari ostala doma, premleva v sebi on. Toda čigava polovica?

Prvi dan namesto branja … adrenalin!

"Soteskanje?" "Zakaj pa ne?" Hitra komunikacija, še hitrejša akcija. Ni bilo časa za dvome, strah, razmišljanje. To naredi zaljubljenost, greš in se vržeš v vodo. Metaforično in dobesedno. Naval adrenalina, takšen kot sila vode pod njo, ki jo je odnesla po soteski do slapa in skupaj z njim v tolmun. Vse se je odvijalo hitro, brezčasno, preizkus sebe in malo tudi zveze.

Večer pod zvezdami

Platneni dom stoji, na kurišču prasketa ogenj in iz kotlička diši. Diši po hrani in skrbi, ali se bo izkazal, jo prepričal. Pa saj jo je že, ampak tega še ni vedel.

Iz enega notranjega predala je potegnil dva kozarca na pecljih, iz drugega steklenico vina, iz tretjega svečke, četrtega pribor, iz dna prtljažnika odejo za piknik in nekaj blazin za udobje, na zaslonu Mirror Screen je iz Jukeboxa z nekaj dotiki pričaral glasbo za ozadje nepozabnega večera, zvezde pa so prišle same. In tihi pogledi, ki ne potrebujejo besed.

Tudi dan je pustil pečat na noči. Zadovoljstvo in utrujenost. Platno, ki ju je ločevalo od zunanjega sveta, ni bilo več pomembno. Utrujenost je naredila svoje in ugasnila tudi zvezde.

Drugi dan namesto adrenalina … branje!

Nekaj novega je bil zanj dan ob sončnem vzhodu. Kdaj ga je nazadnje videl? Zagotovo le takrat, ko se je z zabave vračal domov. Zdaj ga je vrgla iz toplega objema in mehke spalne vreče. Zakaj??? Pozdrav soncu, meditacija in končno še nekaj spanja. Dan je prinesel obljubljeno umirjenost, umirjeno veslanje in kot v starih filmih … branje v čolnu?! Nekaj povsem nasprotnega njegovi adrenalinski naravi. Prisluhnil je, besede so ga odnesle h knjižnim pustolovščinam.

Vsak drugačen, skupaj uigran par

Njuna skupna točka, izhodišče za spoznavanje, pa je bil njun "berlingec", kot je rada zažgolela po štajersko. Vase je pogoltnil ogromno opreme, ki ji on ni več rekel krama, včasih pa sta spala kar v njem.

Najraje sta poslušala glasbo, predvajala videoposnetke s koncertov, skoraj kot bi bila sama tam. Sprejela sta drug drugega takšna, kakršna sta. On adrenalinec, ona romantična duša.

Skupaj pa krasen par, ki se vedno bolje pozna. Avto je bil most med njima, med nepoznavanjem in spoznavanjem. Z vsakim kilometrom več sta se bolje poznala.