Citroën Berlingo Multispace: Pet prijateljev, veliko prostora in igračke

Leto je naokoli in po nekaj klicih je zavezništvo spet dobilo svoje glasove, obraze, pojave in … nepozabno dogodivščino. Po čem se razlikujejo dečki in odrasli moški? Le po ceni svojih igrač. Med poganjalčkom in avtom za moškega ni velike razlike – z obema se zabava in brez njega ne more.

Le da z njegovim "odraščanjem" pridobiva na ceni in prostoru, ker mora s sabo povsod jemati svoje "igrače". Ki jim kot odrasel moški pravi športna oprema, igranju pa športna rekreacija, adrenalinski podvigi …

"Smo?" vpraša eden. "Vedno!" v en glas zavpijejo vsi.

Izklopijo skype in odrinejo na pot. Čez tri ure je pet prijateljev iz otroštva skoraj hkrati pripeljalo v Bovec, klasično taborniško zbirališče. Trenutek, ko so stopili iz avta, je bil vedno glasen, buren, napol plemenski, neartikulirano vzklikanje in trepljanje v smislu a smo al' nismo!?

Seveda so, že od nekdaj, ampak razlike med njimi so postale majhne. Zdaj je samo še eden med njimi samski. Zato pa preostali štirje popravljajo povprečje otrok na Slovenca. Buco ni več "buco", ampak je postal reklama na dveh nogah za fitnes centre. In temu ustrezno je samski, ampak nikakor osamljen.

Zadnje pol leta je še bolj družaben kot običajno. Dolgo ni razumel, zakaj je tako. Preostali štirje pa … še imajo mišice, vendar malce globlje pod kožo. Nekaterim se pod določenim kotom že zasveti glava med lasmi, povprečje trije otroci, le pri enem dva, tretji na poti.

Vsi v službah in vsi vozijo Berlinga. Berlinga? Kje so fantje z nizkimi avti, kabrioleti, kupeji in športniki iz delavnice za predelavo motornih srčkov? Celo Buco, ki je bil kot najbolj živahen samec tudi vedno najbolj glasen in opazen na cesti.

Zdaj jih avtomobilska realnost ločuje le po barvi. Kovinsko moder, kovinsko siv, rdeč, bel in kovinsko zelen Berlingo. Bel za električarja (dopoldne vozi material, popoldne razvaža tri hčerkice na balet in gimnastiko), rdeč za državnega uradnika, nekoč divjega surfarja, ki je popustil ženinim pritiskom o izbiri barve, kovinsko siv za ločenega in znova poročenega in s kombinirano družino, katere rezultat sta po en otrok iz vsake družine in en na poti, ki je skupen.

V življenju je bilo dovolj adrenalina, hoče se pomešati med neopazno množico, zato siva barva absolutno zmaga. Zelen za večnega tabornika, ki v tem duhu skoraj vsak konec tedna preživlja z družino v naravi. In kovinsko moder, ki ga vozi Buco. "Ženske padajo na to barva, resno, športna je, mladostna, to jim je všeč!" prepričuje družinsko usmerjene prijatelje. "Odkar ga vozim, vidijo v meni potencialnega očeta svojih otrok, ne več plejboja. In že dolgo nisem bil tako oblegan in utrujen, fantje," se zarotniško namuzne in pomežikne.

Osvajanje gorskega prelaza Predel

Še zadnji pregled, ali so zračnice dovolj polne, vzmetenje podmazano, višina sedeža idealna, uskladitev ur in … vzpon proti vrhu! Tokrat brez družine, brez berlingov in brez sape. Prijatelji in adrenalin. Zavezništvo plemena. Pleme še iz osnovne šole.

Naključja so jih združila in življenje odpeljalo po svoji reki vse do danes, do trenutka, ko so zapustili tabor, bazo, kot ga radi poimenujejo, ker se tako bolj surovo sliši. Radi se družijo, radi spodbujajo, še raje tekmujejo.

"Vsi za enega, eden za vse!" se derejo, ko pritisnejo v klanec. Za njimi je Bovec vedno bolj oddaljen in volja vedno močnejša. Da bo cel konec tedna samo njihov, da bo meja nebo in da bodo skrbi in obveznosti ostale v drugi dimenziji, drugem času, kot takrat pred 25 leti, ko je bil smisel življenja šport, zabava, druženje.

V dobrem in slabem

Pot jih je iz Bovca vodila do križišča za Trento in Predel, kjer zavijejo levo proti Predelu. Zdi se jim kot srce mladenke, ki ga je treba osvojiti s stilom. Plenilsko, brezkompromisno do tekmecev. Za ogrevanje je tu prvi večji klanec do vasi Log pod Mangartom, nato pa se fantje spogledajo in zagrizejo v smer, kamor so namenjeni.

Vedo, da gre zares, bijejo tiho bitko v sebi, saj jim leta ne dopuščajo več toliko moči v nogah, pisarniško delo je opravilo svoje, pljuča pa so, kot bi jih dali v sušilni stroj na napačen program. Vendar se ne dajo, ego jim ne da, da ne bi tekmovali med sabo kot že vsa leta od enajstega leta dalje, kolikor so prijatelji. Zbadajo se, bodrijo, si pomagajo in tudi malo nagajajo. Na koncu skupaj stojijo na vrhu, v tišini, z ramo ob rami, zadovoljni in s pogledi, ki objemajo raj pod njimi.

Spust je vedno triumf, pospremljen s prvinskimi kriki. Previdnost in adrenalin postaneta mešanica, koktajl, ki loči nespametnega s preveliko količino testosterona nabitega mladca od zrelega moškega. Nekoč bi šli obvezno na pivo, večkrat, danes pijejo izotonične napitke in adrenalinske podvige združujejo s turističnimi odkloni.

Log pod Mangartom jih povabi k rudniškemu predoru Štoln, ki je povezoval Log z Rabljem v Italiji, med soško fronto pa je dobil povsem drugačno poslanstvo, saj so skozenj prevažali vojake in orožje na bitke. Tu se začne Pot miru, kako pomenljivo …

Ustavijo se še pri trdnjavi Kluže, ki je v najožjem delu reke Koritnice. Svoje temelje je pognala že v 15. stoletju in je imela skozi vsa stoletja vojaško vlogo. Vse do danes, ki kot opomin na spoštovanje miru združuje v imenu ljubezni pare na skupno zakonsko pot.

Malo naprej sklenejo svoj adrenalinski podvig s primarno moško naravo. Iz nahrbtnikov izvlečejo ribiške palice in kolesarsko opremo zamenjajo za ribiško. Prepustijo se toku reke, trzljajem trnka in svojim mislim.

Večer ob tabornem ognju

Buco še vedno rad je in še vedno je alfa samec med krdelom, ko gre za hrano. Zakurjen ogenj in ravno prav razbeljena žerjavica ustvarita zavezništvo in iz ulova pripravita najokusnejši obrok pod zvezdami. Pesem kot iz taborniških časov, zaupne besede o izzivih življenja in zakona, pripadnost in priznanje, da je tako prav, natančno tako, kot mora biti.

Lepo, drugače, tako, kot Buco še ne ve, pa bo, zagotovo tudi on. Neko dekle bo osrečil in postal samo njen. Potem si bodo do potankosti spet enaki, kot takrat, ko so postali prijatelji za vedno. Jutri pa … nov dan, novo doživetje, zaobljuba, da se čez eno leto spet srečajo kot dečki, taborniki, najstniki, samci, plejboji in danes družinski možje.