Četrtek, 2. 6. 2016, 10.48
7 let, 1 mesec
Bi tudi vi radi dirkali?
No, morda ne ravno dobesedno in ne vsak dan. Večina pa ne bi imela prav nič proti, če bi nas naše vozilo med vožnjo po vsakodnevnih opravkih razvajalo z dodatki, ki smo jih sicer bolj vajeni iz motošporta. Pa vi? Bi sedli v avto z dirkaškimi geni?
Avtomobilski šport je pogosto poskusni laboratorij za tehnologijo, ki nato sčasoma najde pot tudi v serijske modele. Tako ali drugače, v takšni ali drugačni obliki.
Škodini modeli Monte Carlo so poklon dirkaški tradiciji te znamke, ki jo uteleša Porsche z vzhoda, kot so nekoč imenovali legendarno Škodo 130 RS.
Izkušnje z dirkališča na poti v vrtec
Tudi varnostni pas se je kot priporočljiv, potem pa obvezen del opreme pojavil leta 1960 na relijih (v Škoda Octavii, na primer). Šele mnoga leta pozneje je postal obvezen tudi v serijskih modelih. Danes tako priljubljen aluminij, ki si zaradi nizke teže vse bolj utira pot v serijsko proizvodnjo, pa so pri Škodi s pridom uporabili že leta 1949 v povojnem Supersportu. Ta lahkokategornik je tehtal le 655 kilogramov! Prav ta model je uveljavil tudi prisilno polnjenje (takrat še kompresor, danes turbo), ki je povsem zaživelo v serijskih modelih šele v 20. stoletju.
Kot leta 1957 še danes elegantni 1100 OHC je bil uspešen dirkalnik.
Tudi spojler na zadku je aerodinamični dodatek, ki je bil sprva del dirkaške opreme. Enako velja za športne, školjkaste sedeže, ki zadržujejo telo v zavoju, pa kovinske pedalke, po katerih noge zlahka drsijo (ali pa tudi ne) in seveda trikrak volanski obroč, ki olajša prijem "petnajst do tri". Tu so še dodatni žarometi oziroma meglenke, ki so dirkačem pomagali na dolgih nočnih preizkušnjah, danes pa lajšajo vstop v zavoj in vožnjo v megli.
Proces pa je kdaj tudi obraten in serijski sklop postane del dirkalnega avtomobila. Ko je denimo Škoda razvijala zamenjavo za model 1000 MB (sodeloval je celo znani italijanski avtomobilski oblikovalec Giorgetto Giugaro), so imeli inženirji pripravljene prototipe motorjev do 1,8 litra. Toda model 790 nikoli ni šel v proizvodnjo, dobro zamišljen motor pa je potem vendarle zaživel v modelu 130 RS in odprtih prototipih za gorsko hitrostne dirke!
Škodin model Supersport je uveljavil prisilno polnjenje (takrat še kompresor, danes turbo), ki je povsem zaživelo v serijskih modelih šele v 20. stoletju.
V vašo garažo via Monte Carlo
Športni sedeži v rdeče-črni kombinaciji, detajli v črnem usnju z rdečimi šivi, trikraki usnjen športni volan, jeklene stopalke, znižano podvozje, zatemnjena bočna stekla, maska hladilnika, posebna lita platišča, ohišja bočnih ogledal in spojler v svetleči črnini, panoramsko strešno okno, dekorativna izpušna cev … Drži, v službo se lahko odpeljete v dirkaškem slogu tudi, če niste Jan Kopecky.
Nekoč del dirkaške opreme, danes del opremskega paketa Monte Carlo: športni sedeži, trikraki športni volan, jeklene stopalke …
Škoda se je namreč z modeli Monte Carlo (Fabia in Fabia Combi, Yeti, Rapid Spaceback, Citigo) poklonila vsem junakom, ki so vse od leta 1906 z njenimi vozili uspešno sodelovali na različnih motošportnih preizkušnjah. Vključno z verjetno najtežjim in najbolj slavnim relijem v Evropi: relijem Monte Carlo.
Prav reli Monte Carlo je tisti, kjer se je zgodba o uspehu začela pisati z izjemnim dosežkom Škode Popular leta 1936 (drugo mesto v razredu) in se leta 1977 nadaljevala z dvojno zmago "Porscheja z vzhoda", kot so zaradi vrhunskih dosežkov imenovali verjetno najbolj uspešen dirkalnik tistega časa, Škodo 130 RS.
Bi radi uresničili svoje dirkaške sanje? Na portalu Simply Clever najdete sezname poligonov, kjer to lahko storite varno!
Ko cesta ni dovolj
In če se vrnemo na začetek tega članka: vsi, ki bi radi uresničili svoje dirkaške sanje, lahko meje sposobnosti vas in vašega vozila preizkusite na katerem od poligonov v naši bližini. Nekateri so namenjeni izpopolnjevanju vaših vozniških veščin, drugi pa temu, da v varnem okolju date duška svoji dirkaški naravi in vsem konjem, ki se skrivajo pod pokrovom vašega vozila. Več podrobnosti o tem si preberite na portalu Simply Clever.
