Antonov An-225: Zakaj je največje in najtežje letalo spet obšlo Slovenijo?

Ukrajinski velikan Slovenijo obšel pri Benetkah

Antonov An-225 mriya je največje tovorno letalo na svetu. Še v časih nekdanje Sovjetske zveze so izdelali le enega (drugega nedokončanega uporabljajo za rezervne dele), danes pa s svojimi skrajnimi dimenzijami in zmogljivostmi ob svojih redkih poletih privablja letalske in tehnološke navdušence.

Pred dvema letoma je tovor pripeljal na letališče v Zagreb, kjer si ga je na letališču Pleso ogledalo blizu deset tisoč ljudi, nedavno pa je iz Nemčije poletel proti Afriki. Če bi iz Leipziga letel v ravni črti, bi prečkal tudi slovenski zračni prostor. Toda zračne poti celotnega letalskega prometa rišejo številni dejavniki (prometni tokovi, vremenske razmere, ustaljene poti …) in čeprav ne spadajo med najpomembnejše, so med njimi tudi pristojbine za prelete posameznih držav.

Če je to le mogoče, letalske družbe na svoji poti poskušajo prečkati kar najmanj različnih držav in se s tem izogniti dodatnim stroškom. Antonov je mimo Slovenije naposled letel blizu Benetk in se pozneje po isti poti proti Nemčiji tudi vrnil. Glede na vse objektivne stroške tovrstnega poleta pa bi bil "davek" dobrih sto kilometrov dolgega preleta Slovenije kakopak skoraj zanemarljiv in so zato na izogib Sloveniji vplivali predvsem drugi omenjeni dejavniki.

Antonov bi za prelet sto kilometrov slovenskega zračnega prostora plačal okrog 240 evrov

Koliko bi torej družbo Antonov Airlines, ki danes upravlja največje tovorno letalo, teoretično stalo prečkanje sicer majhne Slovenije?

Slovenija je s preletno pristojbino 67,61 evra na enajstem mestu med državami članicami Eurocontrola, s čimer uspešno znižuje pristojbine in povečuje konkurenčnost uporabe slovenskega zračnega prostora. Najdražjo pristojbino imajo Švicarji (98,6 evra), Britanci (83,8 evra) in Italijani (78,9 evra).

Dejanski strošek preleta se izračuna po posebni formuli, saj omenjena pristojbina posplošeno pomeni le relativni strošek, ki ga mora za prelet sto kilometrov ozemlja letalo z določeno maso.

Antonov An-225 mriya z največjo dovoljeno vzletno maso 640 ton bi tako za prelet sto kilometrov slovenskega ozemlja po izračunu kontrole zračnega prometa plačal okrog 240 evrov.

"Za izračun stroška preleta je pomembna najvišja dovoljena vzletna teža letala in dolžina preleta. Število potnikov na izračun ne vpliva. Prav tako enačimo potniška in tovorna letala. Preletna pristojbina tako na splošno pomeni strošek, ki ga mora za prelet stotih kilometrov plačati 50-tonsko letalo. Dejanska cena preleta posameznega letala pa je odvisna od dolžine preleta in teže letala," so nam povedali na Kontroli zračnega prometa Slovenije.

Kar 90 odstotkov prihodkov od storitev za tuje letalske prevoznike

Kontrola zračnega prometa Slovenije je v javni lasti, a se ne financira iz državnega proračuna. Izvajanje svoje dejavnosti in vse investicije financira s prihodki z naslova terminalnih in preletnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Kar 90 odstotkov svojih prihodkov pridobi s storitvami tujim letalskim prevoznikom.