Iz drvečega boba v Volvo in na snežni poligon

Kdor preživi bob stezo, gre lahko na snežni poligon …

Prvi dan našega druženja so predstavniki znamke Volvo nagnali kar precej strahu v naše novinarske kosti.

Kot živa masa smo bili po dva po dva povabljeni prisesti v tekmovalne bob sani, potem ko smo s podpisi potrdili, čemu vse se odpovedujemo, če se kaj pripeti (morda je v nemščini pisalo tudi bob ob steno).

Na tekmovalni stezi Königsseer Eiskanal so neposredno pred našim prihodom trenirale nemške ekipe, krmila naših bobov pa so prav tako upravljali vrhunski nemški tekmovalci. Potem ko sem vožnjo nekako preživel, sem prepričan, da so istočasno tudi malce trenirali oziroma da so si vsaj malo dali duška.

Brez zaviranja so nas s 120 kilometri na uro zapodili v 180-stopinjski ovinek, bob se je postavil navpično ali pa še kakšno stopinjo čez in temu je takoj sledil zavoj v nasprotno smer!

Bočni pospeški okoli pet G so nam premikali notranje organe na levo in desno, želodec se je kdaj preselil tudi pod zadnjico …

Nagrada za prestani strah: na sneg, za volan švedske avtomobilske reprezentance

Če smo bili v tesnih bobih samo statisti, marsikdo je večino ovinkov prevozili miže, je bila naša vloga povsem drugačna na snežnem poligonu Driving-Center Hintersee. Različne štirikolesno gnane modele znamke Volvo smo najprej vozili po navodilih inštruktorjev, nato pa smo lahko samostojno preizkušali svoje znanje na zasneženi in delno poledeneli podlagi.

V osnovi smo preizkušali dva elementa vožnje. Pri prvem, varnostnem, gre za osnovno spoznavanje vožnje na spolzkih podlagah s poudarkom na umirjenem ravnanju z vozilom, brez sunkovitega pritiskanja na stopalke in sukanja volana. Morebitne napake na tej stopnji rešujejo elektronski sistemi, ki v mejah fizikalnih zakonov skrbijo, da vozilo ostane na označeni površini. Če vozilo zdrsne z namišljene ceste, se ne zgodi nič, razen tistega kubičnega metra snega, ki se vzdigne v zrak. Saj prav zato so poligoni, na katerih se lahko voznik brez posledic uči na napakah.

Po drugi strani pa lahko vozniki na zaprtih urejenih površinah poskušajo čim hitreje prevoziti posamezne odseke, morda tudi celotni krog, če razmere dopuščajo. Pred tem v vozilih izklopijo dinamične varnostne sisteme, tako da lahko motorji razvijajo polno moč brez elektronskih omejitev.

Pri tem seveda ni govora o varnosti, je pa taka vožnja odlična za spoznavanje fizike pod kolesi in vselej zabavna, saj si vozniki lahko dajo duška z igrivim drsenjem skozi ovinke.

Modeli volvo AWD: večje zmogljivosti na asfaltu, makadamu, terenu

Štirikolesni pogon omogoča športne vozne zmogljivosti limuzinam, družine se s karavani lahko zapeljejo na makadamske izlete v naravo, športni terenci se spoprijemajo z zmernimi brezpotji ali pa vlečejo različne priklopnike.

Pomemben skupni imenovalec vseh volvov s štirikolesnim pogonom pa je seveda več varnosti zaradi zanesljivejšega oprijema v vseh pogojih vožnje.

Najprestižnejši posebnež je hibridni XC90 T8 z dvema turbinama, samodejnim osemstopenjskim menjalnikom in elektromotorjem za pogon zadnjih koles.

Namestitev baterije v tunelu na sredini tega vozila ohranja prostor za potnike in prtljago. Novost predstavlja zaganjač oziroma generator, integriran med motorjem in menjalnikom z več funkcijami.

Poskrbi za zagon motorja, sprejema in shranjuje električno energijo, ki jo po potrebi lahko dovaja med pospeševanjem (electric boost).