Hyundai Tucson: Srečo je lepo deliti! (video)

"Gospa Sonja Erlač?"

"Tako je!" je prešerno potrdil mojo domnevo glas na drugi strani telefona.

"Zmagovalka Hyundaijevega nagradnega natečaja Razgledi skozi vetrobransko steklo ste. Vaša fotografija je bila izbrana za zmagovalno. Čestitamo!"

Ljubiteljica hitre vožnje

In potem se je začelo … Plaz navdušenja po začetnem šoku se je vsul. Živahna gospa se je predstavila kot babica dveh vnukinj, ki ima rada hitrost. Spremlja relije, tako tudi pozna našega voznika Aleša Črnivca, ki nas je varno vozil skozi celotno kampanjo potopisnih reportaž.

Že po telefonu je rekla: "A Črnivec!? Seveda ga poznam, sem gledala vse Rallyje Saturnus. Saj ne morem verjeti, da ga bom spoznala v živo!" Povedala je še, da spremlja tudi dirke formule 1, pa Reli Dakar, posebej navija za Stanovnika …

Skratka, gospa, kot se šika!

Vse je enkrat prvič in nikoli ni prepozno

No, vsekakor so bile uvodne informacije dovolj, da smo jo presenetili, ona pa nas še bolj. Ni vedela, kaj točno ji pripravljamo. Ampak to pride na koncu. Izrazila pa je skrb nad samodejnim menjalnikom.

"Joj, nisem še vozila takšnega avtomobila, malo me skrbi," so bile njene besede na začetku, če preskočimo vse besede vmes in malo šolo vožnje s samodejnim menjalnikom, so se te besede na koncu spremenile v:

"Fantastično! Ta avto bi kar obdržala! Krasna zadeva! Najbolj mi je pa všeč, da na klancu stoji na miru, nikamor ne uide."

Čez drn in strm kot blisk

Naše presenečenje za gospo pa je bilo, da smo ji vsaj za trenutek poskusili pričarati relistično izkušnjo. Hyundai Tucson je lepo sodeloval, Aleš je po pameti pritisnil na plin in odšvigala sta skozi zavoje kot blisk. Za okus je bilo, gospa pa ima res rada hitro vožnjo, saj se ni niti za trenutek prestrašila. Ko je stopila iz avtomobila, je bil nasmeh do ušes dovolj zgovoren.

Preden smo se poslovili, smo ji za ves konec tedna predali ključe avtomobila. Črn kot vranec, v notranjosti pa v elegantno usnje oblečeni sedeži temnordeče barve so poleg vseh tehničnih lastnosti pika na i te zgodbe. In dovolj velik razlog za veselje. V ponedeljek nas je poklicala in povedala:

"Prek 600 kilometrov sem prevozila. S samodejnim menjalnikom sva na ti. Peljala sem mojo družino, potem moževo, pa moža, na koncu pa še prijateljico, ki je predsednica lokalnega kolektiva kmečkih žena. Ganjena je bila, tako ji je bilo lepo. Meni pa tudi, saj sem res uživala in to srečo sem lahko delila še z drugimi."