26. januarja 1890 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Katoliško politično društvo, ki se je leta 1892 preimenovalo v Katoliško narodno stranko, leta 1905 pa v Slovensko ljudsko stranko (SLS).
Katoliška narodna stranka oziroma Slovenska ljudska stranka je v začetku 20. stoletja postala najmočnejša slovenska politična stranka. Njeni največji nasprotniki so bili liberalci. Ti so pripadnike SLS, kjer je imela pomembno vlogo Cerkev oziroma duhovščina, slabšalno označevali kot klerikalce.
Slovenska ljudska stranka v begunstvu
Za Slovensko ljudsko stranko je bila usodna druga svetovna vojna. Po zmagi v državljanski vojni so namreč oblast po drugi svetovni vojni prevzeli komunisti. Preživeli vodilni člani stranke so se izselili v ZDA in Argentino. Slovenska ljudska stranka je zato nadaljevala svoje delo v tujini.
Po osamosvojitvi Slovenije se je leta 1992 uradno združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD). V Argentini živeči Slovenec Marko Kremžar, zadnji predsednik Slovenske ljudske stranke, je postal podpredsednik SKD.
Nova Slovenska ljudska stranka
Neodvisno od zgodovinske Slovenske ljudske stranke je bila maja 1988 ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki se je pozneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Ta stranka, recimo ji nova SLS, je od volitev leta 2014 zunaj parlamenta.