Vodja italijanskih fašistov Benito Mussolini, ki je prišel na oblast s pohodom na Rim oktobra 1922, je na današnji dan leta 1925 razglasil diktaturo in prepovedal vse druge politične stranke.
Vzpon fašizma je precej poslabšal tudi položaj Slovencev, ki so po koncu prve svetovne vojne prišli pod Kraljevino Italijo. Že leta 1920 so tako v Trstu fašisti požgali slovenski Narodni dom, po oktobru 1922 pa je fašizem sistemsko preganjal Slovence.
Zatiranje slovenske besede
Fašisti so hoteli poitalijančiti slovensko manjšino, zato so preganjali uporabo slovenščine v javnosti, zatirali domoljubne učitelje in duhovnike (spomnimo se Bevkovega knjižnega Martina Čedermaca). Okoli 60 tisoč primorskih Slovencev se je odselilo, največ v obe Ameriki in Avstralijo.
Slovenci so se na fašistično državno nasilje leta 1927 odzvali z ustanovitvijo domoljubne organizacije Tigr (kratica za Trst-Istra-Gorica-Reka). Tigrovce je podpirala tudi Kraljevina Jugoslavija.
Protifašizem v ZDA
Odpor proti italijanskemu fašizmu je imel pred drugo svetovno vojno oporo tudi onkraj velike luže – v ZDA. Jugoslovanske izseljeniške organizacije v New Yorku so tako na današnji dan leta 1936 ustanovile Združenje za obrambo Jugoslovanov v Italiji, torej združenje za obrambo slovenske in hrvaške manjšine v Italiji.
Po drugi svetovni vojni je zahodni del slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo, postal del Slovenije oziroma Jugoslavije. Del Slovencev je ostal pod Italijo.