Četrtek, 12. 12. 2024, 8.56
4 ure, 16 minut
Znani novinar odkrito o depresiji: Pokosila me je kot nevihta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
Aleksandar Stanković je v Ljubljani predstavljal svojo knjigo Depra, ki je zdaj izšla tudi v slovenščini.
Hrvaški novinar in voditelj Aleksandar Stanković že 14 let živi z depresijo, javno pa je o tem prvič spregovoril šele pred dobrim letom v knjigi Depra. Zdaj je izšel njen slovenski prevod, ob tej priložnosti pa se je Stanković mudil v Ljubljani in spregovoril o tej bolezni, o kateri je, kot poudarja, treba čim več govoriti.
"Pokosila me je kot nevihta, zgodilo se je hitro, v le nekaj dneh. Nisem mogel spati, bil sem izjemno anksiozen in, kar je bilo najhujše, nisem se mogel osredotočiti. Z nikomer se nisem mogel več kot minuto pogovarjati o kakšni temi. Da se je zgodilo tako iznenada, je bila pravzaprav sreča, ker sem se hitro zavedel, da potrebujem pomoč," je ob predstavitvi knjige Depra, ki je zdaj izšla v slovenskem prevodu, povedal Aleksandar Stanković, eden najbolj prepoznavnih obrazov hrvaške radiotelevizije, ki tam vse od leta 2000 vodi pogovorno oddajo Nedjeljom u 2 (V nedeljo ob dveh).
Diagnozo depresije so mu postavili leta 2010, po hudi epizodi simptomov, ki so ga doleteli, ko je bil z ženo in šestmesečno hčerko na oddihu v Opatiji. Nemudoma je poiskal pomoč in začel terapijo z antidepresivi. "Ker se imam rad, sem takoj ob diagnozi sprejel zdravljenje, a rezultat ne pride takoj. Najtežji so bili prvi trije meseci, dokler terapija ni začela delovati. Vedno so nihanja, a tako težko ni bilo več," je dejal.
"Tako v hrvaščini kot slovenščini imamo to težavo, da z izrazom depresija označujemo tako potrtost kot klinično bolezen. Toda prvo pride in gre, drugo pa pride in redko odide in s seboj prinese še vrsto drugih simptomov," je pojasnil in poudaril, da je ključnega pomena, da je bolezen prepoznana in da si človek, ki se z njo sooča, poišče pomoč.
"Ni lahko živeti z depresivnim človekom. Jaz sem imel srečo, da sem imel podporo žene in prijateljev, ki so v tem obdobju postali še boljši prijatelji."
Človeku z depresijo nikar ne recite, naj bo pozitivnejši
"Največja neumnost, ki jo lahko rečeš človeku z depresijo, je, naj razmišlja pozitivno, naj se ukvarja s športom, naj pomisli na svojo družino ... To ga lahko potisne le še globlje. Če lahko karkoli svetujem, je to: prisluhnite, nudite podporo, predvsem pa svetujte, naj poiščejo pomoč," je dejal.
Tudi njemu je največ pomenila podpora, ki jo je dobil od svojih najbližjih. "Ni lahko živeti z depresivnim človekom. Jaz sem imel srečo, da sem imel podporo žene in prijateljev, ki so v tem obdobju postali še boljši prijatelji," je povedal Stanković, ki je tudi v najtežjih obdobjih – čeprav včasih res stežka – nadaljeval novinarsko in televizijsko delo, tako v službi kot v širši javnosti pa o svoji depresiji ni govoril vse do lanskega izida knjige Depra.
"Tako v hrvaščini kot slovenščini imamo to težavo, da z izrazom depresija označujemo tako potrtost kot klinično bolezen. Toda prvo pride in gre, drugo pa pride in redko odide."
"Že 14 let živim z depresijo in lahko normalno delujem"
"Ugotovil sem, da pogovor o depresiji pomaga ljudem, ki se soočajo z njo. Tako se je začela rojevati ideja, da bi napisal to knjigo. Ljudem sem hotel povedati, da že 14 let živim z depresijo in lahko normalno delujem. To je huda bolezen, a iz nje nočem delati bavbava, z njo se da živeti," je pojasnil in dodal: "Vedel sem, da bo knjiga dobila pozitivne odzive, nisem pa si mislil, da tako zelo. Večina ljudi želi le izreči: 'Tudi jaz. Tudi moj sin. Tudi moja mama.' To je del terapije."
Ker je, kot pravi, zelo trmast, se je dolgo otepal psihoterapije in je z njo začel šele lani, a je tudi skozi pisanje razmišljal in predeloval morebitne razloge za bolezen – od tega, da je še mlad izgubil očeta, do vojne travme, napornega delovnega ritma in celo tega, da se je bolezen pojavila kmalu po rojstvu njegovega prvega otroka.
"To je huda bolezen, a iz nje nočem delati bavbava, z njo se da živeti."
"Ko sem zbolel, hčerke nisem mogel pogledati, motila me je, nisem mogel poslušati njenega joka," je odkrito povedal, "ves čas pa sem se zavedal, da to ni normalno, in ves čas sem imel zaradi tega slabo vest. Nekje sem prebral, da kar vsak četrti oče po rojstvu otroka doživi poporodno depresijo, in ob tem začel razmišljati. Mogoče sem med njimi tudi jaz, ne vem, v vsakem primeru pa bi to moral biti široko znan podatek."
Iz oddaje je vrgel politike
Kot pravi, je zdaj "v redu", potem ko je imel poleti spet nekoliko težje obdobje. Je pa medtem v svojem profesionalnem življenju sprejel veliko odločitev – v oddajo Nedjeljom u 2 ne vabi več politikov. "Po 24 letih sem prišel k pameti, ugotovil, da imam dovolj politike, in politikom zaprl vrata oddaje," je povedal, "s to sezono delam intervjuje le še z ljudmi zunaj politike, z ljudmi, od katerih se lahko še kaj naučim. Za zdaj je to bolj všeč ženskam kot moškim, zadnji so očitno navajeni, da v nedeljo ob dveh gledajo prepiranje."
