Žlička sladkorja, kazanje jezika in žgečkanje bodo ustavili kolcanje

Kolcanje nastaja s krčenjem trebušne prepone in draženjem vagusnega živca, desetega možganskega živca, ki je pomemben pri uravnavanju skorajda vseh notranjih organov. Latinsko ime je nervus vagus, pogovorno pa mu pravijo tudi klatež, kar je povezano z njegovo razprostranjenostjo po telesu, sega vse od možganov do trebušne votline.

Poskakovanje telesa, pospremljeno z značilnimi zvoki, največkrat izzovemo, če prehitro jemo, pri motnjah prebavil in dihal, z začinjeno prehrano, prevročo tekočino ali ob živčni napetosti. Če kolcanje traja le nekaj minut, ni vzroka za zaskrbljenost, drugače je, če se kar nadaljuje in postane močnejše.

Najbolj poznana tehnika za prekinitev kolcanja je zadrževanje diha, zaradi česar v telesu ostaja ogljikov dioksid, kar organizmu sporoča, da gre za pomanjkanje kisika. Procesi v telesu se, zato da bi ogljikov dioksid izločili, pospešijo, prav to pa zaustavi tudi kolcanje.

Metode, ki pomagajo pri zaustavitvi kolcanja, telesu sporočajo, naj se usmeri na pomembne procese.

Žlička sladkorja Zaižita žička sladkorja obremeni živčne končiče, razdraži požiralnik in prepono, zaradi česar se ustavi tudi kolcanje.

Prst v ušesa Končiči živca klateža sežejo vse do ušes. Ker stimuliranje živca zaustavi kolcanje, bo lahko dovolj že, če ga boste spodbudili s prstom. Pokažite jezik S kazanjem jezika omogočite lažji pretok zraka, hkrati pa se prekine tudi kolcanje. Dovolj je, če jezik iztegnete le za nekaj minut, a najbolj, kar lahko. S tem boste odprli grlo in okrepili dotok zraka.

Žgečkanje Žgečkanje z vatirano palčko po nebu v ustih lahko prav tako ustavi kolcanje.

Dihanje v papirnato vrečko Dihanje v papirnato vrečko deluje enako, kot če si za nekaj trenutkov zakrijete usta in nos, s tem pa za kratek čas prekinete dihanje.