Zelje, repa, radič ... sezonska hrana najboljša za naše telo

Včasih so lokalne tržnice ponujale le sadje in zelenjavo, ki je rastla v tistem času. Se pravi, kar je dozorelo poleti, niso kupovali pozimi. A današnji supermarketi ponujajo vso mogoče hrano, ki ni vezana na letni čas. Zagotovo njihova kakovost ni enaka.

A zraven kakovosti se razlikuje tudi cena. Normalno je, da bosta cvetača in brokoli cenejša poleti kot pa pozimi. Poleg tega, da je uživanje sezonske hrane boljše za naše zdravje, je to bolje tudi za okolje, saj če vzgajamo sezonsko hrano, ne potrebujemo toliko kemikalij, da jih obdržimo pri življenju.

Sezonska hrana je idealna za človeško telo, saj je tudi naš metabolizem povezan z ritmi svetlobe, dneva in noči, ritmi letnih časov in temperature.

Razvoj kmetijske in živilske industrije, prevoza in odprtost mednarodnih mej, ko lahko tudi pozimi kupimo sadje in zelenjavo, ki v naših podnebnih razmerah pozimi ne uspeva (jagode, borovnice, paradižnik ...), pa je povzročilo, da je marsikdo v dilemi, kaj je sezonsko.

In kaj lahko potrošniki v zimskem času v Sloveniji sploh kupimo, da se bo štelo kot sezonsko?

Na spletnih straneh Zveze potrošnikov Slovenije so pripravili seznam izdelkov, ki jih jemo pozimi. V zimskem času na območju naše geografske širine uživamo v glavnem skladiščeno sadje in zelenjavo; sem spadajo tudi vloženi, zamrznjeni, kisani in sušeni pridelki.

Sezonska hrana naj bi bila lokalno pridelana. Okoljska organizacija Umanotera je definirala, da je lokalna tista hrana, ki je pridelana v območju s polmerom 80 km, kar Slovenijo razdeli vsaj na tri lokalne regije.

Zakaj bi se odločali za lokalno hrano?

- zaradi želje po svežini in dobrem okusu, - zaradi skrbi za ekonomsko uspešnost njihove skupnosti, - zaradi okoljevarstvene ozaveščenosti. Na potrošnikovo izbiro živil vpliva način prevoza živil, razdalja od kraja pridelave ter njen način pridelave. Kot "lokalna" živila štejejo tista, ki jih vozijo od blizu, torej je pot od mesta pridelave do kupca kratka, kar pomeni tudi manjšo porabo energije za prevoz, živila pa so tudi pridelana po trajnostnih načelih kmetovanja, torej na način, ki ne onesnažuje okolja, in s čim manjšim vložkom neobnovljivih virov energije.

Uživajte od domačem kislem zelju, krompirju in kranjski klobasi!