Ste tudi vi med 60 odstotki ljudi, ki so okuženi z nevarno bakterijo?

Foto: Thinkstock

Število bolnikov z boleznimi prebavil narašča zaradi staranja prebivalstva, čezmernega jemanja zdravil, kroničnih vnetij, škodljivih razvad, nepravilne in neuravnotežene prehrane, premajhne telesne dejavnosti in zaradi vse večje incidence raka prebavil. Čim prej moramo odkriti vzroke bolezni prebavil in jih čim prej začeti zdraviti.

Ena od glavnih preiskav, ki jih moramo narediti, ko iščemo vzroke za kakršnokoli bolezen prebavil, je gastroskopija. Preiskava velja za neprijetno, zato bi jo vsi najraje preložili za nedoločen čas, vendar je vseeno bolje, da jo opravimo čim prej.

Preiskava, ki osvetli tisto, kar je očem nevidno

Gastroskopija je slikovna preiskava požiralnika, želodca in dvanajstnika, ki omogoča neposreden pregled sluznice tega dela prebavne cevi. S cevko, ki ima na koncu svetilko in miniaturno kamero, si zdravnik na ekranu prikaže stanje sluznice in ugotavlja stopnjo vnetja oziroma poškodbe, ranice oziroma razjede, pa tudi tumorske tvorbe.

Z gastroskopsko preiskavo oziroma z globoko duodenoskopijo preiskovalec vstopi tudi v dvanajstnik, kjer lahko odvzamemo vzorec tkiva za odkrivanje morebitne prisotnosti celiakije.

Kar 60 odstotkov ljudi ne ve, da je okuženih

Prek cevi je mogoče tudi odvzeti majhen del tkiva, ki ga potem pošljejo na histološki pregled za ugotavljanje prisotnosti okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali odkrivanje rakavih celic.

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je zelo pogosta, z njo je okužene več kot 60 odstotkov človeške populacije. Kar 35 odstotkov akutno okuženih za okužbo sploh ne ve in nima nikakršnih težav.

Samo petina okuženih navaja simptome, kot so zadah, spahovanje, slabost z bruhanjem ali brez njega, občutek nelagodja, napihnjenosti in polnosti, stalna topa bolečina v zgornjem delu trebuha, pekoč občutek v žlički, izguba apetita, hujšanje. Bakterija Helicobakter pylori je poglavitni vzrok za nastanek razjed sluznice želodca in dvanajstnika, kroničnih bolezni želodčne sluznice, povezana pa je tudi z nastankom raka na želodcu in t. i. želodčnega MALT limfoma. Za potrditev prisotnosti bakterije je okužbo treba dokazati z endoskopsko preiskavo in potem pacientu predpisati kombinacijo antibiotikov in zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline.

Kdaj na gastroskopijo?

Foto: Thinkstock

Gastroskopijo je priporočljivo izvesti pri vseh ponavljajočih se bolečinah v trebuhu, predvsem v žlički, še posebej če je obvezno stalno zdravljenje z zdravili za zaviranje želodčne kisline, ali pa so bolečine na ta zdravila neodzivne.

Preiskava je nujna tudi pri nepojasnjenem hujšanju, izgubi apetita, slabostih, nepojasnjeni slabokrvnosti in ob prisotnosti krvi v blatu. Opravljamo jo tudi pri napredovalih boleznih jeter za ugotavljanje stopnje okvare jeter in njenih posledic.

Kaj storiti v času, ko čakamo na zdravljenje?

Pri lajšanju bolečin v želodcu so najpomembnejši dietni ukrepi. Uživanje manjših obrokov, izogibanje presni hrani (solatam, sadju), kavi, popolna abstinenca od alkohola, poskus izključitve živil, ki najpogosteje povzročajo povečano izločanje kisline (mlečni izdelki, čokolada …).

"Svetujem pitje janeževega čaja in Donata za nevtralizacijo kisline. Nujno je treba nehati kaditi, saj to povzroča prekomerno izločanje kisline in slabšo tesnitev zapiralke na prehodu iz požiralnika v želodec ter s tem uhajanje želodčne kisline v požiralnik (refluks), kar povzroča pekočo bolečino za prsnico. Če ti ukrepi niso učinkoviti, lečeči zdravnik predpiše zdravila za zmanjšanje izločanja kisline iz skupine zaviralcev protonske črpalke ali zaviralcev histaminskih receptorjev," je povedala dr. Ana Debevc.

Ker se z odlašanjem preiskave zdravstveno stanje lahko poslabša, je preiskave priporočljivo izvesti v najkrajšem mogočem času in čim prej začeti zdravljenje.

Z Vzajemno čakalnih vrst v zdravstvu ni

Foto: Thinkstock

Z zavarovanjem Zdravstvena polica zavarovalnice Vzajemna se lahko osebe izognejo obravnavi v javnem sistemu in so na vrsti v nekaj dneh prek mreže Vzajemna Net. Ta združuje vrhunske strokovnjake in mednarodno priznane zdravstvene ustanove v Sloveniji ter zunaj naših meja.

Zdravstvena polica zavarovancem omogoča hitro pot do specialističnih storitev, operativnih posegov ali drugega mnenja zase ali za svoje otroke.

V mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev Vzajemna Net je trenutno vključenih več kot 40 domačih in okoli 30 tujih partnerjev. Za izvajanje storitev v tujini so se povezali z asistenčnimi partnerji, ki Vzajemni pomagajo pri zanesljivi organizaciji kakovostnih zdravstvenih storitev v tujini.

Vzajemna za zavarovance pripravi individualni načrt poti do zdravja doma ali v tujini.