Torek,
27. 8. 2013,
14.47

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

stres delovno mesto zdravje

Torek, 27. 8. 2013, 14.47

7 let, 1 mesec

Stres – zdravstveni in finančni izziv sodobnega časa

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Stres je eden vodilnih zdravstvenih in finančnih problemov sodobnega časa, daleč najbolj pa izstopa stres na delovnem mestu.

Večina (78,9 odstotka) slovenskih delavk in delavcev pri delu doživlja stres, več kot 40 odstotkov pa splošno utrujenost, kaže modul Psihosocialna tveganja na delovnem mestu, avtorjev prof. dr. Aleksandre Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljuba Ignjatovića s fakultete za družbene vede, v okviru katerega so leta 2010 anketirali 1221 ljudi. Po panogah je stres na delovnem mestu najbolj prisoten v izobraževanju (89,1 odstotka, javni upravi (87,3 odstotka), finančnih storitvah (86,6 odstotka) in transportu (82,4 odstotka). Strese delavke in delavci največ doživljajo zaradi prevelike obremenitve z delom (33,1 odstotka), pomanjkanja informacij, ki vplivajo na storilnost (25,4 odstotka), dodeljevanja nalog pod njihovimi sposobnostmi (24,2 odstotka), izpostavljenosti kričanju ali neupravičeni jezi (22,1 odstotka) in opravljanju (21,5 odstotka) ter pretiranemu nadzoru in opazovanju njihovega dela (16,1 odstotka). Stres vpliva na zdravje enega od štirih delavcev v EU Po mnenju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je prav stres na delovnem mestu eden največjih zdravstvenih izzivov, s katerimi se soočamo v Evropi, saj ta vpliva na enega od štirih delavcev, to je 22 odstotkov delavk in delavcev Evropske unije. Fizične posledice stresa redno doživlja 77 odstotkov Američank in Američanov, 73 odstotkov pa psihološke, kažejo raziskave Združenja ameriških psihologov (American Psychological Association) in Ameriškega inštituta za stres (American Institute of Stress). Tudi pri njih največkrat zaradi stresa na delovnem mestu. Stres, ki je sicer normalen fizični odziv na dogodke, ki vas ogrožajo ali razburjajo, sproži obrambne mehanizme, kot so povišan srčni utrip in krvni tlak, dvig krvnega sladkorja, upočasni prebavila in tako dalje. Tako ni težko razumeti, zakaj dolgoročna izpostavljenost stresu lahko privede do hipertenzije, možganske in srčne kapi, sladkorne bolezni in številnih drugih bolezni sodobne civilizacije, da seveda ne omenjamo njegovih psiholoških posledic. Že omenjen modul Psihosocialna tveganja na delovnem mestu je tudi pokazal, da slovenske delavke in delavci trpijo zlasti zaradi živčnosti, spalnih motenj in mišične napetosti. In kakšne so finančne posledice stresa na delovnem mestu? Finančne posledice stresa so seveda primerne omenjenim številkam. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu so stroški stresa na delovnem mestu leta 2002 za države članice EU znašali okoli 20 milijard evrov, kar znaša 0,27 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP) Unije. Poleg tega naj bi bilo zaradi omenjenega stresa kar od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni. Američani pa so izračunali, da letni strošek delodajalcev zaradi zdravstvenih problemov, vezanih na stres na delovnem mestu in iz tega izhajajočih odsotnosti od dela, znaša kar 300 milijard dolarjev, kar je 2,6 odstotka BDP.