Tudi bakterije imajo rade vroče poletje

Poletje je vedno prekratko in vsak dan, ki ga preživimo v postelji, ker smo se poškodovali ali zboleli, je izgubljen. Že samo skrbi, da bomo zboleli, nas lahko prikrajšajo za brezskrbno uživanje ob vodi, na soncu ali s prijatelji na pikniku.

Ne dovolimo si, da bi nas zdravstvene težave prikrajšale za en sam dan sproščenega poletnega uživanja.

Poletno kopanje je lahko tvegana pustolovščina

Poleti ni lepšega kot poiskati osvežitev ob jezerih ali drugih kopališčih na prostem.

Kopanje v površinskih vodah lahko ogroža zdravje zaradi različnih dejavnikov.

V ospredju je mikrobiološko-fekalna onesnaženost površinskih voda – zaradi odpadnih komunalnih in industrijskih izpustov, kmetijstva in spiranja površin.

Zaradi fekalno onesnažene kopalne vode so najpogostejše okužbe prebavil, akutne febrilne okužbe dihal ter okužbe ušes, sluhovoda, oči in kože.

Ste vedeli?

Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode in sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode, pri bazenih pa od vzdrževanja.

Imate raje divje?

Kopanje ni povsod varno, še posebej divja kopališča so vprašljiva zaradi premalo informacij o kakovosti vode. Spremljanje kakovosti vode je zato nujno, če se želimo izogniti obisku zdravnika.

Na seznamu kopalnih voda, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, je 48 kopalnih voda na površinskih vodah. To so celinskih vode – reke in jezera ter kopališča na morju. Tam z odvzemi vzorcev vode in laboratorijskim preizkušanjem spremljajo kakovost kopalnih voda. In prav ta območja so tista, kjer je kopanje varnejše, zato se pred osvežitvijo v enem od takšnih kopališč prepričajmo, da je voda res neoporečna.

Stvari, ki preprosto nimajo kaj iskati v vodi, kjer se kopamo

Obstajajo pa tudi očitni znaki, po katerih lahko spoznamo neprimernost vode za kopanje in umivanje rok ter hrane oziroma sadja: voda je lahko motna, ima neprijeten vonj ali pa ob njej lahko celo opazimo delce izločkov.

Preverimo, ali so na površini vode oljni madeži, pena, katran ali drugi tekoči odpadki. Zaradi možnosti okužbe z virusom mišje mrzlice bodimo pozorni na morebitno prisotnost izločkov glodavcev na površinah ob vodi in se jih izogibajmo.

Tudi po nalivih kopanje ni priporočljivo, saj obstaja možnost večjega nenadnega onesnaženja vode zaradi spiranja okoliških kmetijskih in prometnih površin ter vdora odplak.

Kopalne vode nikakor ne smemo piti ali je uporabljati za pripravo hrane.

Tudi alge niso povsem nedolžne

Izogibajmo se območjem s čezmernim razraščanjem planktonskih alg in cianobakterij. To so modro-zelene alge, ki jih vidimo kot pojav cvetenja. Na površini vode oblikujejo goste prevleke in lahko izločajo nevarne strupe.

Preden se na obali usedemo na skalo, poglejmo, da ni mogoče na njej posušenih alg. Po kopanju se vedno natančno oprhajmo, da odstranimo vse alge in drugo umazanijo.

Neželeni vplivi na zdravje so povezani predvsem z morskimi cianobakterijami, ne pa toliko s sladkovodnimi algami.

Ali ste vedeli, da…

… sonce čisti vodo? Moč sonca je dobrodošla tudi pri čiščenju kopalnih voda. Verjetnost, da je voda onesnažena z mikroorganizmi, je manjša in kopanje bolj varno, če je površina vode izpostavljena sončnemu sevanju dalj časa.

Kakšne spomine imate na prvi piknik v sezoni?

Prvi piknik v sezoni, ki ga vsi tako težko čakamo, nam bo vsem ostal v lepem spominu, če si ne bomo nakopali različnih prebavnih težav. Velikokrat se poleti zgodi, da nam ostane neljub spomin s piknika – pogosto hodimo na stranišče, čutimo bolečine v želodcu in se komaj premikamo.

Vrhunec zastrupitev s hrano prav poleti

Zastrupitve s hrano so poleti zato veliko pogostejše kot v preostalem delu leta.

Na srečo se jim lahko učinkovito izognemo. Meso vedno dobro prepecimo. Poskrbimo, da surovi mesni izdelki ne pridejo v stik z drugo hrano. Dve uri stare hrane raje ne uživajmo.

Hrana, ki jo na pikniku pustimo na prostem več kot dve uri, sploh meso, ni več primerna za uživanje. Visoke temperature poleti omogočajo hitrejše razmnoževanje mikroorganizmov.

Zaščita pred škodljivimi bakterijami

Ker pa se prav vsem tveganim mikroorganizmom res težko izognemo in smo lahko mimogrede tarče škodljivih bakterij, se zaščitimo pred njimi.

Neprijetnim težavam v poletnem času se lahko izognemo ali pa jim omilimo z dodajanjem preverjenih probiotikov. Probiotiki vsebujejo koristne bakterije, ki ugodno vplivajo na naše telo

WAYA LGG FORTE - prava pot do urejene prebave

Probiotične kapsule WAYA LGG FORTE vsebujejo probiotično kulturo Lactobacillus rhamnosus GG, in sicer več kot 10¹⁰ kolonijskih enot.

Probiotična kultura Lactobacillus rhamnosus GG (LGG^®) je mlečnokislinska bakterija, ki velja za najbolj preizkušeni probiotični sev na svetu in je naravno prisotna v našem črevesju.

Primeri uporabe probiotika:

• kadar želimo, da je prebava urejena,
• kadar jemljemo antibiotike (med odmerki zdravila in probiotikom naj mineta dve uri).
• kadar smo bolj dovzetni za prebavne motnje (neredna prehrana, potovanja, vsakodnevne skrbi, staranje),
• kadar je verjetnost za prebavne motnje večja (letni čas, večje število obolelih v naši okolici ipd.),
• kadar smo v pogostejšem stiku z ljudmi v zaprtih prostorih (predvsem v zimskem času: šole, vrtci, pisarne, nakupovalna središča) in
• kadar se nam prebavne motnje ciklično ponavljajo.