Sreda, 28. 3. 2018, 13.57
6 let, 1 mesec
Na pohodu so klopi, ki prinašajo nevarne bolezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,03
S pomladjo se začnemo znova pogosteje zadrževati na prostem, tam pa na nas prežijo klopi. A z ustreznimi ukrepi, med katerimi je tudi cepljenje, se lahko dokaj uspešno zaščitimo pred okužbami, ki jih prenašajo. Kljub temu pa je precepljenost pri nas še vedno zelo nizka, pravijo strokovnjaki.
Slovenija po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spada med tiste evropske države, kjer živi veliko okuženih klopov. Ti lahko s svojim ugrizom na človeka prenesejo bodisi bakterijsko obolenje, imenovano borelioza, ali virusno bolezen, klopni meningoencefalitis (s kratico KME).
Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME. Bolezni so izpostavljeni predvsem posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem.
A ne le prek ugriza okuženega klopa, virus KME lahko v telo pride tudi prek uživanja termično neobdelanega oziroma nepasteriziranega živalskega mleka ali mlečnih izdelkov, če so ti narejeni iz mleka kužne živali.
Prepoznajte znake klopnega meningoencefalitisa
Če se okužite v virusom KME, bolezen najpogosteje poteka v dveh fazah.
Med simptomi klopnega meningoencefalitisa so tudi utrujenost, bolečine v mišicah in glavobol.
Prva faza nastopi od sedem do štirinajst dni po okužbi, spremljajo pa jo gripi podobni simptomi, kot so utrujenost, boleče mišice, glavobol, vročina. To slabo počutje, ki na prvi pogled torej spominja na klasično virozo in zaradi katerega večina ne poišče zdravniške pomoči, traja le nekaj dni, nato pa sledi obdobje brez simptomov, ki lahko traja od dveh dni do kar treh tednov.
Šele nato nastopi druga, veliko intenzivnejša faza okužbe. "Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt," svetujejo na NIJZ, a hkrati pojasnjujejo, da je smrtnost pri prebolevanju klopnega meningoencefalitisa dokaj majhna, in sicer od 0,5- do dvoodstotna. Med simptomi druge faze so tudi otrdelost vratu, motnje koncentracije, tresenje jezika in rok.
Potek bolezni je običajno blažji pri otrocih in mladostnikih, čeprav se tudi v tej starostni skupini pojavljajo primeri z resnim potekom in zapleti.
Primere KME so v lanskem letu beležili v vseh regijah razen v novomeški. Najvišja incidenčna stopnja KME je bila na Koroškem (18,4/100.000), podobno kot v letu 2016.
Na NIJZ so pripravili tabelo, ki kaže prijavljenje primere in prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah pri nas.
Ker je okužba virusna, pravega zdravila ni
Kot pri vseh virusnih obolenjih tudi v primeru klopnega meningoencefalitisa zdravilo, ki bi uničilo virus v telesu in pozdravilo bolnika, ne obstaja.
"Bolnike s klopnim meningoencefalitisom zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni. Se pa lahko pred klopnim meningoencefalitisom učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije klopni meningoencefalitis pomeni številne neprijetnosti in stiske za pacienta, pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme. Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko," je na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravil ljubljanski klinični center, povedal zdravnik Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Klopa je treba previdno odstraniti s pinceto.
K zaščiti lahko veliko doprinesete sami
Ker ustreznega zdravljenja ni, so pri preprečevanju klopnega meningoencefalitisa še toliko pomembnejši preventivni ukrepi. Mednje spada naslednje:
- Preden odidete v naravo, uporabite repelente, namenjene preprečevanju ugrizov klopov.
- Oblačite se v svetla oblačila, ki pokrivajo čim več kože (torej, če je le mogoče, majice z dolgimi rokavi in dolge hlače).
- Takoj pri prihodu domov oblačila, ki ste jih nosili, vrzite v pralni stroj, nato se oprhajte, si umijte lase in se temeljito preglejte za klope.
- Če na sebi najdete klopa, ga čim prej in na pravi način odstranite. "Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil," dajejo napotke na NIJZ.
- Uživajte le toplotno primerno obdelane mlečne izdelke.
- Najučinkovitejši način za preprečevanje okužbe s KME pa je cepljenje, za katerega se po podatkih strokovnjakov pri nas še vedno odloča premalo ljudi.
Cepljenje je treba začeti v zimskih mesecih
Ker klopi pozimi niso aktivni, je cepljenje najbolje začeti takrat, kajti tako boste do pomladi, ko so klopi znova na pohodu, že ustrezno zaščiteni. Po prvem odmerku cepiva namreč v presledku od štiri do šest tednov sledi drugi odmerek, s čimer je dosežena že zadostna zaščita. Tretji odmerek je na vrsti čez od devet do dvanajst mesecev, nato pa sledijo še poživitveni odmerki. Prvi po treh letih, vsi naslednji na pet let.
Shema cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu.
Pri nas strokovnjaki cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti , ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.
Cepi se premalo ljudi, zgled je lahko Avstrija
A zdravnica Ondina Jordan Markočič z NIJZ opozarja, da je kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek: "Pri nas se, žal, še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, kljub težkemu poteku te bolezni. Na podlagi zadnjih podatkov iz spremljanja cepljenja ocenjujemo, da je približno 16 odstotkov prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okrog sedem odstotkov prebivalcev. V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni kot pri nas, jim je z zelo odmevno promocijo uspelo zvišati delež cepljenih s šest odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število zbolelih."
