Minuta za zdravje: Ne jezite se prepogosto

Ob napadu jeze se pospeši bitje srca, naraste krvi pritisk in poveča se dotok krvi v mišice, poviša se tudi raven glukoze. Proizvaja se tudi hormon glukoze. Jeza širi tudi zenice in vpliva na pljuča. Vse to je telesni odziv na občutke jeze, ki popusti ob tem čustvenem odzivu in napetosti. Če jeza traja daljše obdobje ali se pogosteje znajdemo v razburljivih situacijah, ima to lahko zdravstvene posledice. Na udaru je lahko kardiovaskularni imunski sistem.

Jeza je tako lahko tudi eden od razlogov za nenadni srčni napad, a če to čustvo potlačimo, ima to prav tako negativen vpliv na naše zdravje. Švedski raziskovalci so ugotovili, da je tveganje za srčno kap dvakrat večje pri tistih, ki negativna čustva tlačijo, kot pri posameznikih, ki svoje nestrinjanje jasno izrazijo.

Nakopičen bes lahko predstavlja tudi nevarnosti za možgansko kap. Zato znanstveniki zaključujejo, da čeprav se ni zdravo ves čas jeziti, je bes treba kdaj do neke mere izraziti. Svojih čustev ni dobro tlačiti, le da naj vam besnenje ne preide v navado.