Dietna pravila, na katera se znanost požvižga

Zajtrk lahko preskočite Saj ne, da bi imela znanost karkoli proti zajtrkovanju, zagovarja pa stališče, da noben obrok ni bolj pomemben od drugega. Pomemben je vnos kalorij, izbor zdrave hrane in čas, ki ga na dan porabite za prehranjevanje. Če ne boste zajtrkovali, to ne bo katastrofalno vplivalo na vaš organizem, poleg tega pa zgodnji obrok podaljša čas prehranjevanja – če zajtrkujete ob sedmih in zadnjo hrano zaužijete okoli devete ure zvečer, to pomeni, da ste se prehranjevali 14 ur na dan, kar je več kot vaše telo morda potrebuje. V prid znanosti govori tudi dejstvo, da 90 odstotkov Američanov zajtrkuje, hkrati pa jih ima več kot polovica težave z debelostjo.

Večerjajte Večerja je tisti čas dneva, ko se zbere vsa družina, zato še posebej uživamo v hrani, čeprav mnogi menijo, da jo to eden glavnih grehov hujšanja. Znanost trdi, da temu ni tako, da pa je tako kot pri drugih obrokih pomembno, koliko pojemo. Če se prenajedamo ob vsakem obroku, res ne bomo izgubljali kalorij, vendar večerja ni krivec za čezmerno težo. Poskrbite, da boste v telo vnesli primerno količino kalorij, kdaj to storite, pa je vaša izbira. Kljub temu bo vaš spanec lažji, če ne boste večerjali po deveti uri zvečer.

Jejte ogljikove hidrate Vaše telo potrebuje ogljikove hidrate za zdravo delovanje in energijo, zato še kako čuti njihovo odtegnitev. Če jih boste popolnoma črtali s svojega jedilnika, lahko hormoni, ki uravnavajo telesno težo, začnejo delovati upočasnjeno, zato tudi rezultatov do vitkega telesa ni. Zapomnite si, da v dnevih, ki zahtevajo več akcije, lahko pojeste več ogljikovih hidratov, v času mirovanja pa manj. In seveda jih čim več zaužijte s sadjem in zelenjavo.

Lahko telovadite na prazen želodec V resnici telo ne presnovi hrane v dveh urah pred vadbo, ampak je ta čas veliko bolj raztegljiv oziroma ga je potrebno veliko več, zato lahko jeste tudi nekaj ur pred rekreacijo, pa boste imeli še vedno dovolj energije za telesne napore. Poleg tega je pomembno, da ste za dobre rezultate, ki naj bi jih dajalo gibanje, dovolj naspani in hidrirani.

Jejte nasičene maščobe Največ nasičenih maščob najdemo v hrani živalskega izvora, kot so mastni kosi mesa, mast, polnomastni mlečni izdelki ... Preveč nasičenih maščob pomeni tudi povišanje nezdravega holesterola, zato naj ne bi presegale sedem odstotkov dnevnega vnosa kalorij, vendar pa se hrani z maščobami ne bi smeli samo izogibati, saj je holesterol preveč pomemben za zdravje. Deluje kot antioksidant in se poviša, ko je v krvi preveč nezaželenih snovi, da se lahko bojuje proti njim. Nujen je tudi za proizvodnjo hormonov, med katerimi so tudi tisti, ki preprečujejo bolezni srca.