Lošinj: otok zdravilne klime, aromatičnih rastlin in igrivih delfinov

Zaradi čistega morskega zraka, ki se prepleta z vonjem več kot tisoč aromatičnih vrst rastlin, ki rastejo na otoku, toplega in čistega morja ter okoli 2.600 ur sonca na leto je Lošinj že leta 1892 dobil uraden naziv zdravilišča, odličnega za dihalne organe. Otok je zato kmalu postal priljubljena destinacija takratne avstro-ogrske aristokracije, zaradi omenjenih značilnosti pa njegova priljubljenost še danes ostaja temu primerna.

Največje mesto na otoku je Mali Lošinj, ki je že davno prerasel Veli Lošinj, s katerim predstavljata le del bogate kulturne dediščine otoka.

Otok ima tudi bogato kulturno dediščino Mali Lošinj, ki leži v zalivu Augusta, največjem zaprtem zalivu tega otočja, ni tako majhen, saj se z več kot osem tisoč prebivalci hvali z nazivom največjega otoškega mesta na Jadranu. Zlasti pomembno je njegovo navtično pristanišče, ki leži na plovni poti med Istro in Dalmacijo, kar ga uvršča med enega glavnih turističnih in pomorskih središč na hrvaškem Jadranu. Blizu mesta v morju so našli tudi eno njegovih največjih znamenitosti, in sicer antični bronasti kip grškega atleta Apoksiomena, za katerega predvidevajo, da je na otoku že od prvega stoletja.

Sosednji Veli Lošinj obkroža majhno pristanišče in je obdan s strmimi hribi. Med njegove glavne znamenitosti zagotovo spadata samostojni krožni stolp in cerkev sv. Antona Opata. Stolp je bil zgrajen leta 1455, v času beneške oblasti nad vzhodno obalo Jadrana, in je danes muzej in galerija s stalnimi razstavami o zgodovini velološinjskega pomorstva in turizma. Cerkev sv. Antona Opata je bila zgrajena leta 1450, leta 1774 pa obnovljena v baročnem in neoklasicističnem slogu.