Sobota, 27. 12. 2025, 4.00
3 ure, 29 minut
Arhitekturni čudeži
Partenon: veličastna starogrška zgradba, posvečena boginji Ateni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Partenon je največja in osrednja zgradba na Akropoli, ki ga danes letno obišče več milijonov obiskovalcev.
Partenon velja za eno najpomembnejših zgradb antičnega sveta in je temelj klasične arhitekture, posvečen boginji Ateni, zaščitnici mesta Aten, nad katerim stoji. Veličastna zgradba, ki stoji na atenski Akropoli, je bila zgrajena v petem stoletju pred Kristusom v času največjega razcveta Aten – tako kulturnega, vojaškega kot političnega.
Gradnja Partenona je potekala od leta 447 do 432 pr. Kr., njegova arhitekta pa sta bila Iktinos in Kalikrates. Veličastno zgradbo, ki stoji na Akropoli, so začeli graditi leta 447 pr. Kr., ko je bil atenski imperij na vrhuncu svojih moči, gradnjo pa so zaključili leta 438 pr. Kr. Do leta 432 pr. Kr. so nato nadaljevali še dekoracijo stavbe.
Partenon je zgrajen iz penteliškega marmorja v dorskem slogu (vsebuje pa tudi jonske elemente). Gre za najpomembnejšo ohranjeno zgradbo iz obdobja klasične Grčije in velja za vrhunec gradnje v dorskem slogu.
V notranjosti zgradbe je stal ogromen kip Atene Partenos, ki je bil visok približno 12 metrov in je bil izdelan iz zlata in slonovine. Kip ni bil le religiozni, temveč tudi ekonomski in politični simbol.
Zgradba je zgrajena kot optična prevara, da je videti popolna človeškemu očesu. Če bi bila zgrajena povsem ravno, bi delovala ukrivljeno.
Partenon je znan po tem, da nobena linija na zgradbi ni povsem ravna, da so stebri na sredini rahlo odebeljeni (entazis) ter da so vogalni stebri debelejši in bližje skupaj.
Partenon je bil svetišče, posvečeno mestni zavetnici Ateni, ki pa so ga uporabljali predvsem kot zakladnico. V zadnjem desetletju šestega stoletja po Kr. pa je Partenon postal krščanska cerkev, posvečena Devici Mariji. Leta 1458 so Turki zavzeli Atene in Partenon je postal grška pravoslavna cerkev, proti koncu 15. stoletja pa je postal mošeja.
Največje uničenje je Partenon doživel leta 1687, ko so Benečani napadli Atene in zavzeli Akropolo. Otomanski Turki so namreč utrdili Akropolo in Partenon uporabljali za skladišče smodnika. V beneških napadih je krogla zadela skladišče in stavbo delno porušila ter uničila.
Od 30. let 19. stoletja je neodvisna Grčija spet pridobila nadzor nad Atenami in porušili so minaret, srednjeveške in otomanske zgradbe na Akropoli. Številne skulpture, ki so nekoč krasile Partenon, so razseljene po Evropi in jih najdemo v Britanskem muzeju, v Louvru v Parizu in na Danskem, kljub temu pa je še vedno okoli 50 odstotkov skulptur v Muzeju Akropole v Atenah.
Od leta 1975 si je grška vlada prizadevala za obnovitev Partenona. Projekt obnove je kasneje pritegnil tudi strokovno pomoč in financiranje iz Evropske unije.
Letno danes Akropolo obišče več milijonov obiskovalcev. Leta 2024 je Akropolo, kjer stoji Partenon, skupaj obiskalo več kot 4,5 milijona ljudi. Zaradi prenatrpanosti so oblasti v največjih sezonah omejile število dnevnih obiskovalcev na približno 20 tisoč oseb in uvedle časovne vstopnice, da bi zmanjšale gnečo in zaščitile starodavne strukture.
Oglejte si še:
