Sreda, 28. 10. 2020, 17.42
3 leta, 6 mesecev
Že v videoteki DKino!
Medena dežela (Medena zemja/Honeyland)
Film, v katerem odročna makedonska vasica postane mikrokozmos sodobnega sveta. Prvi celovečerec v zgodovini, ki je bil hkrati nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega dokumentarca in mednarodnega filma!
Severna Makedonija │ 2019 │ 85 min. │ Dokumentarec
R: Tamara Kotevska, Ljubomir Stefanov │ N: Hatidže Muratova, Nazife Muratova
IMDb: 8/10 │ Rotten Tomatoes: 100 % │ Uporabniki Googla: 94 %
Globoko v makedonskih gorah, v zapuščeni vasi brez cest, elektrike in tekoče vode, živi Hatidže s svojo ostarelo materjo. Preživlja se z nabiranjem medu divjih čebel, ki ga prodaja v najbližjem mestu, oddaljenem štiri ure hoda.
Njeno spokojno življenje pa nekega dne vznemiri nomadska družina, ki prispe z rohnečimi motorji, sedmimi otroki in čredo krav. Hatidže se razveseli družbe in z ničemer ne skopari – ne z ljubeznivostjo, ne s svojo posebno rakijo, ne s starodavnimi čebelarskimi nasveti …
"Medena dežela pripoveduje zgodbo univerzalnega pomena, hkrati pa razkriva pozabljeni kraj, ki je tako svojstven in čuden, da si ga večina sodobnih Zahodnjakov niti zamisliti ne more." Sheri Linden, The Hollywood Reporter
"Uvodne minute so osupljive; česa tako sublimnega, čudnega ter človeške in naravne lepote polnega v filmu še nisem videl. /…/ Tih, intimen in intenziven, a hkrati z epsko veličino navdahnjen film. Pesem, prežeta z zgodovino." A.O. Scott, The New York Times
Napovednik filma Medena dežela:
Zanimivosti:
- Film Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova je na festivalu neodvisnega filma Sundance prejel nagrado žirije in posebno nagrado za fotografijo v kategoriji svetovnega dokumentarnega filma, prislužil pa si je tudi nominaciji za oskarja v kategorijah najboljšega mednarodnega celovečerca in najboljšega dokumentarca, kar ni uspelo še nobenemu filmu pred tem.
To je bila sicer prva makedonska nominacija za oskarja po mojstrovini Milča Mančevskega Pred dežjem (1994). - Film so snemali tri leta, ustvarjalci pa so posneli kar štiristo ur gradiva.
- Projekt je bil prvotno zamišljen kot kratkometražen okoljevarstveni dokumentarec o pokrajini ob reki Bregalnici v osrednjem delu Severne Makedonije, vendar so ustvarjalci spremenili temo, ko je ekipa spoznala tamkajšnjo čebelarko Hatidže Muratovo.
Njena zgodba po besedah režiserskega para "razkriva širšo idejo o tem, kako tesno sta prepletena narava in človeštvo – in kaj lahko izgubimo, če prezremo to temeljno povezavo". - Nastopajoči v filmu govorijo starodavno turško narečje, zato film bolj kot dialog poganja vizualna pripoved, like pa spoznavamo skozi govorico telesa, medsebojna razmerja in njihova čustva.
Videoteka DKino na televiziji Telekoma Slovenije: programsko mesto 5.
Film je na voljo tudi v spletni videoteki DKino na www.tvin.si.
