Vodne zgodbe in druge pokrajine

Vodne zgodbe in druge slike sestavljajo barvita fotografska dela na papirju, ki pripovedujejo zgodbo o vodi, ki je umetnika navdihnila na obrežjih Tihega oceana ob zahodnoameriški obali. Krajine, prevedene v likovni medij Herberta Nussbaumerja, bi zaradi svoje abstraktne gradnje lahko bile katerekoli druge pokrajine na našem planetu. Te krajine so namreč miselni prevodi, spominske podobe, ki v svoji barvitosti in sugestivni potezi spominjajo na grafično tehniko globokega tiska aqvatinto. Detajl, ki postane fotografski total Nussbaumer je na Dunaju študiral elektroniko in nadzorne sisteme. Od 1988. se intenzivno predaja umetniški fotografiji, v kateri raziskuje različne fotografske metode, ki v rezultatih kažejo zglede iz klasične umetniške fotografije in abstraktnega slikarstva. Razstava v Mali galeriji Cankarjevega doma je posledično bolj slikarska kot fotografska.

Povečan detajl iz realnega sveta se v omejenem kadru spremeni v abstrakcijo, kjer delo narave avtor spregleda in v lastnem mediju nadgradi do visoke umetnosti. Ciklus nam kaže skrito in včasih spregledano delo narave, morsko plimovanje, nevihte tihomorske obale, anonimno delovanje morja in platnene vreče, ki so umetnika fascinirale ob pomolih.

Zaznavanje je začetek delovanja. In vsak umetnostni delavec svojo prakso začenja z zaznavanjem iz okolja, ki ga prevaja v umetniško materijo. Umetniška materija v pričujoči razstavi je naravna in zelo taktilna. V teksturah se vzpostavljajo svojevrstni odnosi z barvnimi nanosi in potezami in nam lirično pripovedujejo zgodbo, ki jo piše narava. Digitalno obdelane slike, odtisnjene na ročno izdelan papir, so umetniški zapisi, ki nam ga morje na celino ni moglo sporočiti.

Zmožnost pogleda je zmožnost izbire Avtor v delih vzpostavlja nasprotja med subjektivnostjo in objektivnostjo. V svetu objektivne materialnosti posameznik s svojim pogledom vedno izbira. Brez izbir bi naše spremljanje sveta bilo le gost siv šum, ki bi s kaosom v naših mislih naredil še večjo zmedo. Nussbaumer prek objektivne izbire v fotografskem kadru gledalca spodbuja v ustvarjanje lastne, individualne stvarnosti in ga ob kontemplaciji v njegovo skoraj fiktivno krajino prek fotografskih del večjih formatov spodbuja k poglobljenemu razmišljanju o pomenu resničnosti in izbire v današnjem času.