V Drami bodo v soboto gostovali Slovaki

Gre za prvo uprizoritev tega kultnega Brechtovega dramskega dela na osrednjem slovaškem gledališkem odru, ki je vzbudila izjemno pozornost Slovakov, in prvo gostovanje predstave zunaj domačega gledališča. Premiera v Bratislavi je bila 9. februarja letos.

Brechtova enodejanka Malomeščanska svatba (1919), ki jo odlikujejo duhoviti in sproščeni dialogi, besedne igre, alogični preobrati in absurdistični humor, ponuja groteskno karikaturo, izkrivljeno ogledalo navidezne popolnosti, lažne morale, sentimentalnosti, duhovne izpraznjenosti in izprijenosti malomeščanskega razreda, ki je izgubil stik z vsemi temeljnimi načeli človeškosti. "Nič ni več sveto!" "Danes je vse dovoljeno!" Svet iluzorne malomeščanske sreče in instant odnosov na najvišji piedestal postavlja družbeni akt poroke, pred očmi gledalcev pa razpada tako hitro kot ženinovo ročno izdelano pohištvo, ki ne zdrži niti do konca poročnega obeda. Najsrečnejši dan mladoporočencev se spremeni v pekel brez primerjave: "Jutri bodo vsi vedeli, kako je bilo pri naju, in vsi se bodo smejali. V cerkvi bodo gledali za nama in mislili na pohištvo in na svetilko, ki ni gorela, in najhujše, da je nevesta noseča. In jaz sem nameravala reči, da je porod prezgoden."

Uprizoritev poleg dovršenega režijskega pristopa Diega de Bree odlikujejo tudi odlične igralske stvaritve članov ansambla bratislavskega gledališča: Dušana Jamricha, Anne Javorkové, Petre Vajdové, Richarda Stanke, Milana Ondríka, Gabriele Dzuríkové, Ivana Vojteka in Petra Brajerčíka ter gostje Judite Bárdos. Dramaturginja uprizoritve je Miriam Kičiňová, pod kostumografijo se podpisuje Martin Kotúček, glasbo pa je napisal skladatelj Vladislav Šarišský.

Odzivi v slovaških medijih Nova predstava osrednjega Slovaškega narodnega gledališča je v javnosti vzbudila veliko pozornosti. Po besedah kritičarke slovaškega dnevnika SME Zuzane Uličianske Malomeščanska svatba Diega de Bree ne prikazuje zadovoljne in srečne družine, ampak njeno popolno nasprotje: "Je ogledalo licemerske morale, ki se rojeva v času razkroja vrednot. Metafora razpadajočega pohištva je le materializacija propadlih odnosov, v katerih ni več ljubezni. Na svatbi malomeščanov, ki je vse prej kot srečen dogodek, izbruhne na površje vseh sedem smrtnih grehov: napuh, pohlep, poželenje, jeza, požrešnost, zavist, lenoba. Prava tragedija malomeščanov pa je ravno v tem, da se svoje pomilovanja vredne duhovne praznosti in obubožanosti sploh ne zavedajo. /…/ Na poroki tako nikomur ne uspe spremeniti vode v vino, pijača, ki jo pijejo vsi, pa je grenka." V kritiki poudari, da je Diego de Brea bratislavskim gledalcem z izvirnim režijskim slogom Malomeščanske svatbe (posebno vlogo odigrajo tudi hrana, pijača in različne telesne tekočine) odrezal čustveno intenziven kos "poročne pogače", gledališko poslastico, ki jo mora gledalec na lastne oči izkusiti in prebaviti.

Novinarka Pravde Soňa Smolkova de Brejevo uprizoritev Malomeščanske svatbe opiše kot ekspresionistično grotesko, ki je ob režijski usmeritvi prefinjeno vtkana tudi v Brechtovo dramsko besedilo. "S tem je de Brea pokazal veliko mero spoštovanja do avtorja in tudi do gledalcev. Njegova režija je dosledna, gledališko stilizirana in skozi uprizoritev verodostojno afirmira tudi Brechtov 'potujitveni učinek'," utemelji svojo odlično oceno in jo dodatno podkrepi s petimi zvezdicami.