V CD Brookova živahnejša različica Čarobne piščali

Brook je v sodelovanju s skladateljem Franckom Krawczykom in libretistko Marie-Helene Estienne priredil slovito Mozartovo Čarobno piščal, ki bo na odru Linhartove dvorane zaživela v živahnejši izvedbi.

Vrnitev h klasičnemu evropskemu repertoarju Z Mozartovo Čarobno piščaljo se je Brook po več letih vrnil h klasičnemu evropskemu repertoarju. Mozartovo mojstrovino iz leta 1791 zaznamujejo uravnoteženost humorja, prostozidarska simbolika in nravstveni kodeks tedanje dobe.

Standardno operno razkošje odrskih učinkov in močno simboliko je Brook v svoji predstavi, ki je bila premierno uprizorjena leta 2010, zamenjal s prikazom vselej mladega Mozarta, ki ga obkrožajo talentirani mladi umetniki. Ustvarjalci napovedujejo, da bodo občinstvu ponudili "živahno Piščal, v kateri bo intimna bližina z izvajalci omogočila, da zasijeta nežnost in globina partiture".

Brook odprl novo poglavje sodobnega gledališča Brook je s svojimi prvimi reformatorskimi in vizionarskimi uprizoritvami, kot sta Kralj Lear iz leta 1962 in Marat/Sade iz leta 1964, odprl novo poglavje sodobnega gledališča in zaznamoval režiserje po vsem svetu. Iz njegovih knjig, kot je Prazen prostor, so se učile generacije gledališčnikov. V gledališki izraz je vnašal tudi elemente neevropskih kultur. To je bilo razvidno predvsem pri uprizoritvi Mahabharata.

Režiral je tudi klasične opere, kot je Figarova svatba, ter priredbe, osredotočene na intimno bližino (Carmen, Don Giovanni). Med gledališkimi stvaritvami so veliko pozornosti vzbudile predstave Zborovanje ptic, Hamlet in Tierno Bokar. Režiral je tudi filme, med njimi Moderato Cantabile in Gospodarja muh.

Leta 1970 je Brook ustanovil Mednarodni center za gledališko raziskovanje. Skupina, ki je delovala pod njegovim okriljem, je združevala igralce, plesalce in glasbenike, ki so raziskovali različne oblike gledaliških izrazov. Leta 1974 so ustvarjalci domovanje našli v gledališču Bouffes du Nord. Danes je Brook njegov umetniški vodja.

Odmik od aktualnega družbeno-političnega dogajanja Brook meni, da mora biti gledališko ustvarjanje ves čas v fazi evolucije. "Nikoli se ne sprašujte, kaj ste se naučili, pač pa, katere okoliščine se razlikujejo od tistih lanskega leta. Šele takrat boste naučeno lahko uporabili," je dejal. Za njegova dela je značilen izrazit odmik od aktualnega družbeno-političnega dogajanja, pri ustvarjanju pa ga zanima predvsem iskanje dobrega.