Poročilo o vpisu idrijskega rudnika na Unescov seznam pozitivno

Poročilo je pozitivno, kar velja za dober korak naprej v dolgoletnem procesu prizadevanj za vpis rudnika na Unescov seznam. Končna, politična odločitev bo sprejeta na sestanku Unesca v začetku poletja.

Turk: To je pomemben korak Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v Bruslju pozitivno oceno kandidature ocenil kot "dobro novico" in "pomemben korak". Obenem je opozoril, da to ne pomeni, da je proces končan in da je idrijski rudnik že uvrščen na Unescov seznam. "Lahko pa še z večjim optimizmom gledamo naprej," je poudaril.

"Dokazana je izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov" Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.

Strokovni organ Unesca Icomos je v poročilu ocenil, da njihova analiza upravičuje vlogo za vpis idrijskega in španskega rudnika na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je dokazana izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov. Icomos tako "priporoča", da se idrijski in španski rudnik živega srebra vpišeta na Unescov seznam svetovne dediščine.

Turk pričakuje pozitivno končno odločitev Minister Turk je v četrtek v Bruslju izrazil upanje, da bo poročilo pozitivno in nakazal, da v tem primeru pričakuje tudi pozitivno končno odločitev na sestanku Unesca v Sankt Petersburgu v začetku poletja.

Z vpisom rudnika na Unescov seznam bi Slovenija to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti.

Z vpisom bi se namreč Slovenija, ki ima po ministrovih besedah veliko objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro vzdrževani, med drugim zavezala, da bo za spomenik skrbela bolje.

Treba bo rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu Rudnik bi sicer z vpisom na Unescov seznam dobil določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli, a obenem bo treba za to rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu, je pojasnil minister. Konkretnih finančnih ocen po njegovih besedah še ni.

Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano.

Prva vloga je bila vložena leta 2006 Zgodba s skupno prijavo rudnikov živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine se je začela leta 2006. Tedaj so vlogo pripravile Slovenija, Španija in Mehika, ki so skupaj kandidirale dvakrat in obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila.