Sobota,
9. 4. 2011,
16.20

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

pogodba

Sobota, 9. 4. 2011, 16.20

8 let, 7 mesecev

Pogodba za mariborski Maks je nična

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Mariborska občina je postopala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča - Maksa.

Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična, poroča Dnevnik.

Najemna pogodba sklenjena brez predhodnega javnega razpisa Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM, ki sta jo podpisala župan Franc Kangler in direktor ZIM Matjaž Knez, je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa. Podjetje ZIM se je že lotilo rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks. Danes naj bi tudi objavilo razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo sklicevalo na določila zakona o javnih naročanjih, poroča časnik.

Na ministrstvu za finance so za Dnevnik pojasnili, da v zakonu o javnih naročanjih sicer obstaja izjema pri javnem naročanju, ko gre za najem obstoječega objekta. Vendar pa ta izjema v tem primeru ne velja, saj Maksa še ni.

Na občini zakonitosti svojega posla niso utemeljevali z zakonom o javnem naročanju, temveč so se sklicevali predvsem na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Pojasnilo iz Kanglerjevega kabineta je časnik posredoval ministrstvu za finance.

Tam konkretnega primera sicer na morejo komentirati, je pa Urška Štorman z ministrstva v odgovor zapisala, da je po določilih zakona o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta. Tudi v primeru oddaje t.i. gradnje na ključ z odloženim plačilom gre za javno naročilo, za katerega je treba izvesti postopek javnega naročanja, in za zadolžitev občine, kar urejata zakon o javnih financah in zakon o financiranju občin.

Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in na njegovi podlagi izdana uredba sta lahko podlaga le za postopek oddaje najema. Izbira izvajalca gradbenih del pa bi morala biti predmet obravnave po zakonu o javnem naročanju, je še zapisala. Tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes konkretnega primera sicer ni mogel komentirati, se pa z ministrstvom strinja, da je pri tovrstnih najemnih pogodbah treba izvesti predhodno javno naročilo.

"Župan je tisti, ki je dolžan preprečiti vsako protipravno ravnanje" Opozoril je še, da je bila v času sklenitve pogodbe veljavna dikcija 110. člena zakona o javnem naročanju, po kateri je nična vsaka pogodba, ki je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določilih tega zakona moral izvesti. Na vprašanje časnika, kako ta okoliščina vpliva na prihodnost tega protipravnega posla, pa Šoltes odgovarja, da je župan po zakonu tisti, ki je dolžan preprečiti vsako protipravno ravnanje.